Ste prepričani? Kakšen je vaš odnos do hrane? Ljudje si radi zatiskamo oči in svoje vsakodnevne navade in ravnanja pogosto vidimo v boljši luči, vendar kupi odpadne hrane ne lažejo.

V Sloveniji je leta 2018 vsak posameznik zavrgel povprečno kar 68 kg hrane. 68 kg hrane letno si je težko predstavljati, količina pa postane zelo otipljiva, če si predstavljate 5,6 kg zavrženega krompirja ali banan mesečno. Štiričlanska družina zavrže več kot 22 kilogramov hrane mesečno, od tega 8 kg še užitne hrane, prav zavržena hrana pa predstavlja kar 11 % vseh odpadkov v gospodinjstvih.

Kako nakupovati, da bomo zavrgli manj hrane?

Z odgovornim nakupovanjem hrane varčujemo tako z denarjem kot tudi z naravnimi viri, hkrati pa pripomoremo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, saj je odpadna hrana tretji največji povzročitelj izpustov.

Pred nakupom:

Vedno napišite nakupovalni listek, kaj in koliko potrebujete. Načrtujte jedilnik vnaprej. Preden živilo zapišete na listek, vedno preverite, kaj imate na zalogi v hladilniku in shrambi. Živilo porabite do konca, šele nato ga nadomestite. Zaužijete doma vse obroke ali samo kavo za zajtrk? Obrokom prilagodite nabor in količino živil. Če ste do sedaj stalno kosili v službi, vaši otroci pa v šoli, ste bili v času karantene verjetno presenečeni, kako zelo se je spremenil vaš nakupovalni seznam, prav tako pa tudi nabor živil ter količine le-teh.

V trgovini:

Sledite nakupovalnemu listku. Če boste nakupovalni listek sestavili tako, kot je organizirana trgovina (sadje, zelenjava, meso, delikatesa, kruh ...), ne boste begali sem ter tja in ne bodo vas premamile najrazličnejše ponudbe, akcije, novosti ter XXXL-pakiranja živil, ki jih ne potrebujete.

Po nakupu:

Če se želite izogniti živilom s pretečenim rokom, živila v hladilniku vedno pospravite glede na datum uporabnosti – živila, ki jih morate porabiti takoj, postavite spredaj, ostala zadaj.

Nekaj idej, kako porabiti ostanke hrane

Naše babice so bile iznajdljive in varčne gospodinje, ki so iz skromnih sestavin znale skuhati okusen obrok. Čeprav so časi drugačni in ne trpimo pomanjkanja, s preudarnim nakupovanjem hrane in porabo ostankov hrane izražamo spoštljiv odnos do hrane in okolja.

Katera živila vam največkrat ostanejo? Banane, kruh, koščki sira? Iz šopa pikastih banan lahko naredite mlečni napitek, spečete bananin kruh, piškote ... Iz suhega ali delno suhega kruha lahko naredite drobtine, opečenec, ocvrte kruhove rezine ali kruhov štrukelj, cmoke, ostanke sira pa lahko zamrznete in jih porabite po potrebi v toplih jedeh.

Obtolčena jabolka ali hruške lahko jeseni kadarkoli predelate v slasten jabolčni zavitek. Še pomnite, kdaj ste nazadnje jedli jabolčno čežano in njoke? Slednje lahko naredite iz dveh žlic pire krompirja, ki sta ostali od včerajšnjega kosila. Ostanek žlice riža ali ječmena lahko uporabite naslednji dan kot zakuho na zelenjavni juhi, ali pa naredite odlično solato iz ječmena in rukole, saj ječmen ni primeren samo za ričet. Majhen zrezek, ki je ostal, nasekljajte in ga dodajte zelenjavni juhi, ali pa iz njega naredite namaz. Meso, kisle kumarice, mehko kuhano jajce, žlico smetane in začimbe dajte v mikser in dobro zmeljite ter namažite na kruh. Če imate domače sadje in v tem trenutku sadje že gleda iz vas, skuhajte marmelado, naredite mošt, očiščene slive zamrznite in iz njih naredite cmoke, slivov drobljenec, biskvit, kompot, mafine ... Najboljše pa so frtajle in enolončnice. Če morate ustvarjalno 'počistiti' hladilnik, sta ti jedi zmagovalni izbiri.

Ko obvladaš osnove kuhanja, je poraba ostankov mala mal'ca.

Za več nasvetov, kako preprečevati nastanek odpadne hrane, obiščite spletno stran projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.

O projektu LIFE IP CARE4CLIMATE

LIFE IP CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija do leta 2030 dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Projekt je povezan z vsebinskimi področji, ki se na prvi pogled lahko zdijo zelo vsakdanja, vendar pomembno vplivajo na nastanek oziroma blaženje podnebnih sprememb. Projekt LIFE IP Care4Climate (LIFE17 IPC/SI/000007) je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Več o projektu: www.care4climate.si.