Letni časi so ena izmed razdelitev leta, povezana s spremembami vremena. Nastanejo zato, ker je Zemljina lastna os vrtenja nagnjena glede na ravnino, po kateri kroži okoli Sonca (ekliptika). Tako ob različnih letnih časih sončni žarki padajo pod različnimi koti. Meteorološki letni časi se nekoliko razlikujejo in se nanašajo na tri celotne mesece. Zima tako na severni polobli obsega december, januar in februar, na južni polobli pa junij, julij in avgust.

Za zimo značilni mraz, dež in sneg
"Sončev obrat ali solsticij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu navidezno najseverneje ali najjužneje na nebu, oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem," razlaga Zorko Vičar, vodja oddelka za kontrolo podatkov in arhiva pri uradu za meteorologijo ARSO-ja. Poletni Sončev obrat (poletni solsticij) je po besedah Vičarja običajno od 21. do 23. junija, ko se začne poletje, dnevu pa rečemo kres, zimski solsticij pa je običajno 21. decembra in takrat se začne zima.

Za zimo, ki je brez zelenja, so značilni slabo vreme, mraz, dež, sneg. Izračuni vodilnih svetovnih vremenoslovskih centrov, ki se ukvarjajo s sezonskimi vremenskimi napovedmi za zimsko trimesečje (december, januar, februar), napovedujejo razmeroma toplo vreme s pogostejšimi padavinami za severni del Evrope ter nekoliko hladnejše in suho vreme na jugozahodu Evrope. Na širšem območju srednje Evrope in Alp ter severnega Sredozemlja ni pričakovati večjih odklonov od povprečij zadnjih 25 let, pravi Vičar.

Zima v Sloveniji ne bo odstopala od povprečja
Tudi zima v Sloveniji predvidoma ne bo bistveno odstopala od povprečja zadnjih 25 let, meni Vičar in dodaja, da je bil december nadpovprečno moker, kar je sicer značilno za zadnja leta, ko so dosežene ekstremne višine snežne odeje v gorah kot na primer zdaj v Julijskih Alpah.

M. N.