Vizjak je svoj prvi obisk v funkciji ministra za okolje in prostor posvetil prav hidroelektrarnam na spodnji Savi oziroma hidroelektrarni Brežice, ki jo je obiskal v družbi direktorja HESS-a Bogdana Barbiča.
Vizjak je svoj prvi obisk v funkciji ministra za okolje in prostor posvetil prav hidroelektrarnam na spodnji Savi oziroma hidroelektrarni Brežice, ki jo je obiskal v družbi direktorja HESS-a Bogdana Barbiča. "Seveda pa ne smemo dovoliti, da lahko brez utemeljenih razlogov posameznik blokira tak projekt, kot smo priča v primeru HE-ja Mokrice, ko se brez resnih vsebinskih razlogov že pet let vrtimo v krogu pridobitve okoljevarstvenega soglasja za ta projekt," je ob obisku izjavil Vizjak. Foto: MOP

V torek je v državnem zboru po hitrem postopku prišlo do spremembe zakona o ohranjanju narave, s katero se zaostrujejo pogoji za sodelovanje nevladnih organizacij (NVO) v upravnih postopkih. Do sprejetja dveh amandmajev je prišlo kmalu zatem, ko se je v drugem svežnju protikoronskega zakona spremenila gradbena zakonodaja, ki na podoben način zaostruje pogoje za vključevanje NVO-jev v pridobivanje gradbenih dovoljenj. Novi vladi učinkovitosti na tem področju ne gre očitati. Zdi se, da se pojmi, kot so neučinkovitost, zavlačevanje in dlakocepljenje bolje podajo prav opisu nevladnih organizacij, s čimer se strinja tudi dobršen del javnosti.

Dejstvo je, da v Sloveniji določeni lobiji obvladujejo trg, ki vedo, da se da iz projektov pobrati tudi kaj denarja, nevladne organizacije pa so jim pri tem trn v peti. In to je edini razlog, da zdaj NVO-je mečejo ven iz vseh postopkov.

Uroš Macerl, Eko krog

Okoljski minister Andrej Vizjak se je na očitke o napadu na nevladne organizacije odzval konec aprila za Siol.net. Kot je dejal, je veliko nevladnih organizacij dobrih in odgovornih, kot na primer ribiške in lovske družine. "Poznamo pa tudi majhne okoljske organizacije z maloštevilnim članstvom, ki velikokrat pod sumljivimi pogoji zlorabljajo svoj položaj in izsiljujejo vlagatelja z blokado postopkov," je povedal za portal Siol in dodal, da "ni prav, da lahko subjektivna stališča posameznikov blokirajo najpomembnejše projekte v državi."

Minister Vizjak svojo trditev podkrepi s konkretnim primerom novomeške organizacije Rovo, ki je blokirala začetek gradnje tretje razvojne osi in nasprotovala gradnji lakirnice družbe Magna Steyr v Hočah. Ena od nevladnih organizacij pa je dosegla tudi razveljavitev okoljevarstvenega soglasja za Hidroelektrarno Mokrice. Upravno sodišče je okoljevarstveno soglasje za izgradnjo šeste od petih že obstoječih HE na spodnji Savi razveljavilo na podlagi pritožbe Društva za preučevanje rib.

Spomnimo, Andrej Vizjak je bil od leta 2002 do 2004 župan občine Brežice, nato minister za gospodarstvo v prvi in minister za delo v drugi Janševi vladi. Po vrnitvi s poslanskih klopi pa je bil od leta 2014 dalje zaposlen v Hidroelektrarnah na spodnji Savi (HESS) kot vodja službe za investicije in razvoj. HESS je glavni investitor v izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi.

Od leta 1997 izdanih 1033 in zavrnjenih 30 okoljevarstvenih soglasij

Morda NVO-jem neučinkovitosti, glede na to, da naj bi blokirali vse najpomembnejše projekte v državi, vendarle ne moremo očitati ... Pa jih res? Po javno dostopnih podatkih Agencije RS za okolje je bilo od leta 1997 do novembra 2019 izdanih 1033 okoljevarstvenih soglasij, zavrnjenih pa 30. Res pa je, da okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice npr. ni vključeno ne v eno ne v drugo številko, saj je še vedno v postopku in ti znajo trajati. Tu se z ministrom ni težko strinjati. A težko se je znebiti vtisa, da se je Vizjak, ki je iz HESS-a neposredno odšel na ministrstvo za okolje, spreminjanja zakonodaje lotil tudi zaradi svoje izkušnje z nevladniki.

"Če so trije ljudje na sodišču dokazali, da so postopki peljani nepravilno in nezakonito, jih ne potrebujemo 50," spremembo zakonodaje, ki NVO-jem, ki so organizirani kot društvo, po novem za pogoj postavlja, da imajo za pretekli dve leti evidentiranih vsaj 50 članov, komentira Uroš Macerl iz Eko kroga. Društvo je znano po tem, da je uspelo z razveljavitvijo okoljevarstvenega soglasja za sežiganje odpadkov v Trboveljskem Lafargeu, za kar je Macerl leta 2017 prejel prestižno Goldmanovo nagrado, ki je znana tudi kot zelena Nobelova nagrada.

"Število ljudi, ki mu uspe na sodišču dokazati, da je postopek netransparenten in okolju škodljiv, je irelevantno. Dovolj je tudi en sam človek. Naloga okoljskih organizacij je, da preverjajo zakonitost postopkov in njihovo okoljsko sprejemljivost," meni Macerl. A tudi javnost ima pogosto občutek, da gre pri tem pogosto za nepotrebno zavlačevanje oziroma za zaviranje projektov, na katere smo že tako dolgo čakali.

Razvite države nevladnike v projekte vključujejo od samega začetka

Kot pojasnjuje Macerl, se načrtovanje projektov pri nas odvija nekoliko drugače kot v tujini. "V razvitih državah okoljevarstvene organizacije od samega začetka jemljejo kot nujnega partnerja v energetskih projektih. Od prvega trenutka projektiranja so v načrt vključene in skupaj z investitorjem izvedejo dober projekt, sprejemljiv za okolje. A včasih to pomeni, da je 70 odstotkov časa namenjenega projektiranju, 30 odstotkov pa za izvedbo."

Pri nas naj bi bilo ravno nasprotno. 30 odstotkov časa se nameni projektiranju, ko se investitorji "med sabo na hitro zmenijo", kako bo stvar tekla. "Izključijo nevladne organizacije, civilno družbo, kršijo vsa pravila, začnejo gradnjo, potem pa 70 odstotkov časa porabimo za postopke na sodiščih, za urejanje dokumentacije, za pridobitev uporabnega dovoljenja itd.," tako imenovano "zavlačevanje postopkov" opiše Macerl.

So v ozadju oviranja okoljskih nevladnih organizacij prizadevanja za izgradnjo HE Mokrice?

Je "posameznik brez utemeljenih razlogov", kot minister poimenuje krivca za blokado izgradnje HE-ja Mokrice, Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib? Društvo šteje 34 članov in deluje od leta 2010. Da se bo oviranje nevladnikov uresničilo takoj, ko bo na oblast prišel SDS, je bilo jasno, ne ovinkari Slamerškova, ki verjame, da je prav njihovo društvo v jedru zgodbe o paralizaciji nevladnih organizacij. "Hidroelektrarne na spodnji Savi so v bistvu Vizjakov projekt, saj je bil pred tem vodilni odgovorni za HE Mokrice."

Spreminjanje zakonodaje, ki otežuje vključevanje nevladnih organizacij v upravne postopke, so pričakovali. "Že lani jeseni si je poslanec Tomaž Lisec (SDS) prizadeval, da bi nam kot društvu odvzeli vse pravice. Takrat so nas napadali in Marjan Šarec in Alenka Bratušek, češ da nas je šest, sedem osebkov, ki hočemo vse blokirati. Že Šarčeva vlada je takrat obravnavala predlog, da bi spremenili zakonodajo in nam odvzeli pravice. Toda prejšnji minister za okolje in prostor Simon Zajc je takrat v odgovoru zapisal, da trenutna zakonodaja upošteva načela Aarhuške konvencije in druge mednarodne zaveze, zato predlog ni uspel. Je bil pa to prvi poskus za odvzem pravice za sodelovanje v postopkih," pojasni Slamerškova, po izobrazbi profesorica biologije in kemije.

Ogroženi populaciji zvezdogleda in platnice

In zakaj društvo že od leta 2015 povzroča preglavice in se trmasto bori proti HE Mokrice? Kot rečeno, bi bila hidroelektrarna Mokrice zadnja od že petih zgrajenih hidroelektrarn na spodnji Savi. A v društvu opozarjajo, da bi z njeno izgradnjo v Sloveniji v celoti uničili območje Natura 2000 spodnja Sava in povzročili lokalno izginotje populacij rib zvezdogleda (85 odstotkov notranje cone na sotočju Krke in Save bi bilo uničeno) in platnice. Poleg tega bi po njihovih navedbah HE Mokrice povzročil izgubo 230 ha kmetijskih zemljišč in poslabšal poplavno varnost, in sicer zlasti na dolgi rok zaradi zamuljevanja. Učinek bi zaradi pomika problema dolvodno segel tudi na hrvaško stran, zato zagovarjajo protipoplavno ureditev na sonaraven način z izgradnjo protipoplavnih nasipov brez HE-jev. V HESS-u nasprotno trdijo, da se bo z izgradnjo HE-ja poplavna varnost izboljšala.

"Društva smo še edini branik demokracije, in čeprav je naše društvo majhno, imamo mrežo razpeto po vsej Evropi, saj sodelujemo z ihtiologi (preučevalci rib) iz številnih držav. Delamo izključno na strokovnih vprašanjih in dokazih, saj sicer bitke ni. To ni tako kot pri energetiki, ki lahko počne vse, kar hoče, in mediji napišejo vse, kar reče. Naše trditve moramo na sodiščih neizpodbitno dokazati. Upravno sodišče okoljevarstvenega dovoljenja za HE Mokrice ni razveljavilo le zaradi postopkovnih napak. Upravno sodišče je na nekaj straneh pojasnilo vsebinske nepravilnosti okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice." Umanjkala je predvsem strokovna dokumentacija o vplivu hidroelektrarne na populacijo določenih vrst rib, ki je društvo, kot stranski udeleženec v postopku, nikakor ni moglo pridobiti. HESS naj bi po besedah Slamerškove raje menjaval strokovnjake, dokler ni naletel na takega, ki je prepisal prejšnja strokovna mnenja in zgolj izbrisal informacije, ki niso bile v prid projektu HE Mokrice.

Samec platnice ima v času drstenja na zgornjem delu glave in hrbtu velike bele drstne bradavice, ki dajejo tej vrsti nenavaden in hkrati zelo atraktiven videz. Foto: Društvo za preučevanje rib/Marko Zupančič
Samec platnice ima v času drstenja na zgornjem delu glave in hrbtu velike bele drstne bradavice, ki dajejo tej vrsti nenavaden in hkrati zelo atraktiven videz. Foto: Društvo za preučevanje rib/Marko Zupančič

Kot je navedeno na spletni strani HESS-a, projekt izgradnje šestih hidroelektrarn na spodnji Savi družbo uvršča med trenutno največje investitorje izgradnje obnovljivih virov energije v Sloveniji. Nobenega dvoma ni, da je prehod Slovenije na obnovljive vire energije nujen in smo pri njegovem izvajanju prepočasni. Prav tako bo za prehod iz rabe fosilnih goriv treba izkoristiti tako vetrno kot sončno in vodno energijo. A okoljevarstvenega soglasja izgradnji HE-ja Mokrice ne nazadnje ni odvzelo neko majhno društvo, temveč upravno sodišče. "Na srečo smo imeli dobre prednike, ki so spisali dobro okoljsko zakonodajo in implementirali vse mednarodne pogodbe in evropsko zakonodajo. Če gremo za HE Mokrice na evropsko sodišče, bodo tožbo zagotovo izgubili, saj je po habitatni direktivi ne morejo dobiti," je prepričana Slamerškova.

Za pohitritev postopkov za izgradnjo HE-ja Mokrice se vendarle ne zavzemata le Andrej Vizjak in stranka SDS, temveč poslanci s praktično celotnega političnega spektra: npr. poslanec SD-ja Matjaž Han, podporo pohitritvi postopkov so izrekli tudi v SMC-ju, SAB-u, SNS-u, DeSUS-u in NSi-ju. "Sporno pri teh poslancih je to, da jim ni mar ne za pitno vodo, ne za zdravo življenjsko okolje, kaj šele za živalske vrste. Skrbi jih za denar, zato so pripravljeni iti prek zakonodaje. Ne ukvarjajo se s tem, kaj je narobe in kaj je nezakonito, njim je le važno, da bomo to imeli, ne glede na ceno. Zadaj je pač gradbeni lobi, ki čaka. In tako bodo pač začeli gradnjo, mi se bomo vmes tožili, med tem pa bo objekt postavljen. To je njihova taktika in že zdaj vedo, da bo stvar nezakonito stala, ker vse poteka tako počasi," še sklene Slamerškova.

Okolje ne pripada ne levim ne desnim, a ga tudi ne branijo ne eni ne drugi

Uroš Macerl pri tem doda, da okolje ne pripada ne levi ne desnim. "Dejstvo je, da je imel Eko krog veliko več težav z levimi vladami. Mi smo čutili, da je bil v ozadju sežiganja odpadkov prisoten predvsem SD. Preko občine in države se je zavzemal za sežig odpadkov v Lafargeu, enako so prisotni v Anhovem (Salonit) in v Šoštanju (Teš). A poglejte, kako se zdaj, ko so v opoziciji, barvajo zeleno. LMŠ je bil strogo proti sprejemanju amandmajev na zakon o ohranjanju narave in se je zelo zavzemal za okolje. Zdaj, ko je v opoziciji. A gospodarski minister Zdravko Počivalšek je z izjavami o ekoteroristih, ki da smo uničili Lafarge, začel že v času vlade Mira Cerarja. Šarec pa je nato nadaljeval z njegovimi izjavami, da je treba nevladne organizacije 'prečistiti'. Ti, ki so zdaj na oblasti, to le nadaljujejo. (...) Tako delajo vsi. Do trenutka, ko so v opoziciji, jih nevladniki zanimajo. A takoj, ko pridejo v vlado, ko je podpisana koalicijska pogodba, nevladniki postanejo nebodigatreba, ki se ga na široko izogibajo, saj povzročajo težave pri njihovih dogovorih s kapitalom. Vladajoči delajo usluge kapitalu z raznimi obvodi v zakonodaji za lažje pridobivanje raznovrstnih dovoljenj, politične stranke pa dobijo (seveda dobro prikrito) za te usluge nekaj nazaj v svoj proračun. Politika pa denar potrebuje in je s popkovino vezana na kapital." Macerl še sklene, da pri trenutnem okoljskem ministru, ki pogosto omenja potrebe gospodarstva, od začetka mandata ni slišal še niti ene izjave v prid varovanja okolja.