SP v rokometu
V primeru Kyrilla je šlo za ciklon zmernih širin, a z bistveno nižjim pritiskom v središču. Razlika med tem in pritiskom okolice je spodbudila močne vetrove, ki so z Atlantskega oceana zaveli proti evropski celini. Kot je za MMC pojasnila Lučka Kajfež Bogataj z biotehniške fakultete, pa tokratni vihar ni bil ne prvi ne zadnji, in spomnila na Lotharja, ki je decembra leta 1999 zahteval 100 življenj in porušil 400 milijonov dreves.
Slovenijo pred hujšimi posledicami takšnih pojavov varujejo Alpe, so pa v naših krajih pogostejša poletna neurja, ki so vezana na nevihte in prinašajo tudi točo. Po prepričanju Bogatajeve je malo verjetno, da bi pri nas pozimi tako silovito divjal vihar, kot se je to zgodilo severno od Slovenije, "Slovenija ni pol toliko ogorožena /kot severnejši deli Evrope op. a./", torej je pričakovati tudi manjšo škodo.
Smer vetra določa smer uničenja
Na državni agenciji za okolje opozarjajo, da je ogroženost delov države odvisna od smeri vetrov - tokrat je šlo za jugozahodni oz. zahodni veter, zato je bila najbolj izpostavljena severovzhodna Slovenija. Sicer pa bi severni vetrovi ogrozili predvsem Gorenjsko, manj pa še Prekmurje in Štajersko.
Tudi državni vremenoslovci niso zadnjega vremenskega pojava želeli označiti za izjemnega, kot najopaznejše so izpostavili to, da je divjal vihar na tako velikem delu celine hkrati.
Vsesplošno segrevanje ni brez krivde
Bogatajeva je dodala, da viharji niso neobičajni in da se pojavljajo ciklično, vendar je opaziti, da so pogostejši, pa tudi silovitejši, kar je pripisati tudi spremembam, ki jih povzroča vsesplošno segrevanje.
J. G. / RTVSLO
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje