V torkovi razpravi v prostorih Uprave RS za zaščito in reševanje, kjer so analizirali delovanje sodelujočih služb in enot med intervencijo, so bile podane informacije posameznih služb o aktivnostih, ugotovljene pozitivne izkušnje ter nanizani predlogi za izboljšanje stanja in ukrepanja v podobnih nesrečah v prihodnje. Splošna ocena prisotnih je, da je bila intervencija pravočasna, ustrezno usklajena, kar je zasluga štaba CZ Občine Vrhnika, ter uspešno in strokovno vodena, je razvidno iz sporočila za javnost Službe za strateško komuniciranje ministrstva za obrambo.

Kot dobra izkušnja je bilo največkrat poudarjeno dobro sodelovanje med enotami in službami, ki so sodelovale v intervenciji. Glavna pomanjkljivost pa so po ugotovitvah t. i. krizno komuniciranje in usklajevanje delovanja strokovnih služb po intervenciji ob požaru ter s tem povezano ustrezno obveščanje javnosti, so še navedli v sporočilu za javnost.

Medresorska delovna skupina
Aktivnosti po intervenciji, vključno z obveščanjem javnosti na podlagi pridobljenih analiz pristojnih organov, bodo predmet nadaljnjih obravnav in analiz. Zaradi nemotenega delovanja in enotnega nastopanja je Vlada RS imenovala medresorsko delovno skupino za usklajevanje aktivnosti, povezanih s posledicami požara v Kemisu, d. o. o., Vrhnika, ki jo vodi poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan.

Pri analizi so sodelovali poveljnik CZ Občine Vrhnika in člani štaba, GZ Vrhnika, služba nujne medicinske pomoči ZD Vrhnika, Policija, Gasilska brigada Ljubljana, Gasilsko-reševalna služba Kranj, Ekološki laboratorij mobilne enote, VGP Drava, Direkcija RS za vode, ARSO, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje ter poveljnik CZ Republike Slovenije.

Vzorci kažejo neoporečnost solate v okolici Vrhnike
Izsledki zadnjih vzorcev kažejo, da so solata, zemlja in mleko v okolici Vrhnike spet neoporečni in primerni za uživanje. Prepoved velja le še za območje, ki je od požara oddaljeno manj kot 1,6 kilometra. Koordinator ukrepov po požaru v Kemisu Srečko Šestan je dejal, da obremenitev okolja ni tolikšna, kot se je balo. Odstranjeni so tudi ukrepi, ki so še včeraj veljali za vrtce in Osnovne šole v Logatcu.

Jernej Drofenik z Uprave za varno hrano: "Okrog 16 oz. 17 analiz, ki smo jih izvedli na različnih segmentih, kaže, da je bil edini pozitiven vzorec trave tisti, ki je bil vzet neposredno pri požaru".

"Vzorčenja resnično kažejo, da obremenitev okolja ni tolikšna, kot se je balo na začetku," je dodal Šestan.

Jutri bo v prostorih občine Vrhnika začela delovati informacijska pisarna. Na vprašanja prebivalcev bosta odgovarjala strokovnjaka s področja varovanja zdravja in varstva rastlin. V četrtek bodo na teren poslali še mobilne ekipe. Občani bodo tako 22 dni po požaru le dobili odgovore iz prve roke na vsa vprašanja, ki jih tarejo zadnje tedne, je za TV Slovenija poročala Tjaša Potisk.

Kam z nevarnimi odpadki?
Ministrica za okolje Irena Majcen in predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) še niso našli rešitve za nakopičene nevarne odpadke, ki jih podjetja ne morejo več odvažati v pogoreli Kemis. Da si bodo še naprej prizadevali vsi skupaj iskati rešitve, so sporočili z okoljskega ministrstva, medtem pa so na državnem statističnem uradu pojasnili, da se količina nevarnih odpadkov v Sloveniji na letni ravni vsako leto povečuje.

Okoljevarstveno dovoljenje določa, da dokler sanacija ne bo končana, Kemis ne sme obratovati, zaradi česar imajo podjetja, po besedah direktorja GZS-ja Sama Hribarja Miliča, gre za 20 srednjih in velikih podjetij. "Po naših informacija pa so tudi številne obrtne, recimo avtomehanične delavnice soočene s tem problemom, nenazadnje tudi komunalna podjetja, ki prevzemajo naše odpadke, ki jih pridelamo z raznimi barvami, laki. To seveda pomeni, da bi lahko rekli, da je kar nekaj 100 manjših in delavnic pod tem pritiskom," je še dejal Hribar Milič.

Kot je razvidno iz podatkov, ki so jih posredovali, je leta 2010 v Sloveniji nastalo skupaj za 101.400 ton nevarnih odpadkov, v letu 2015 jih je bilo za 146.000 ton. Od tega jih je leta 2010 v proizvodnih in storitvenih dejavnostih nastalo 98.000 ton, leta 2015 pa 137.000 ton.

Na prebivalca je pred sedmimi leti nastalo za 1,7 kilograma nevarnih odpadkov, pred dvema letoma pa za štiri kilograme. Od vseh nastalih odpadkov v proizvodni in storitveni dejavnosti so nevarni odpadki leta 2010 predstavljali 1,8-odstotni delež, leta 2015 pa že 3,2-odstotnega. Povečuje se tudi količina nevarnih komunalnih odpadkov, ki se je v zadnjih letih skoraj podvojila. Teh smo leta 2010 ustvarili 3.484 ton, leta 2015 pa 8.312 ton, še kažejo podatki statistikov.

Samo iz zdravstva Kemis letno odvzel več kot 300 ton odpadkov
Iz zdravstva je Kemis letno odvzel več kot 300 ton nevarnih odpadkov, 11 ton samo iz ljubljanskega kliničnega centra. Kemis jih je odvažal vsakih 14 dni, nazadnje ravno na dan požara, je poročala Tjaša Potisk. Gre za odpadne kemikalije, sijalke, baterije, akumulatorje, nevarno embalažo, doze pod tlakom, računalniško opremo. Podobne odpadke je Kemis prevzemal tudi od Splošne bolnišnice Murska Sobota, a v veliko manjšem obsegu, lani 720 kilogramov. Kemis je poskrbel tudi za 15 odstotkov vseh zbranih nevarnih odpadkov od Snage. In če zadnja primera novega dobavitelja, ki bi opravljal delo Kemisa, še nista iskala, je ljubljanski klinični center tega že našel.

A mnoga manjša podjetja še niso imela te sreče, zato je dogovor nujen, so prepričani gospodarstveniki.

Vrhniško podjetje za predelavo kemičnih odpadkov Kemis je požar uničil 15. maja, a številne službe so še vedno na delu. Poleg nekaterih inšpekcij je ta teden na Vrhniki začela delati informativna pisarna. V petek bo o okoljskih posledicah požara ter delovanju služb v dneh po nesreči razpravljal tudi državni zbor.