Kot je za MMC dejal Stritih, v. d. direktorja omenjene nove službe, ima povečevanje števila avtomobilov, tovornjakov in prevoženih kilometrov na slovenskih cestah in upadanje javnega prevoza več razlogov, zlasti hitro izgradnjo avtocest, majhna vlaganja v železnico in javni prevoz ter ceno goriv, ki ne odraža okoljskih stroškov, ki jih emisije vozil povzročajo.

"Trenutni rezultat v Sloveniji so preseženi izpusti toplogrednih plinov glede na zavezo iz Kyota, onesnažen zrak v mestih in ob cestah, prometna gneča z velikimi izgubami časa in visoki stroški slovenskih družin za vozni park," kar pa je v kratkem času težko spremeniti, pojasnjuje Stritih.

Kljub temu se bo njegova služba zavzemala za naslednje ukrepe:

- prenovo železniške infrastrukture in povečanje potniškega voznega parka železnic;
- podporo občinskim in regijskim projektom spodbujanja peš hoje, kolesarjenja in javnega prevoza (denimo mestna železnica v Ljubljani);
- prenos obdavčitve z dela na davek na CO2 tako pri vozilih kot pri gorivih;
- prenos plačila za prevoz na delo na nakup vozovnice za javni prevoz;
- uveljavljanje možnosti, ki jih daje direktiva EU o evrovinjeti za zaračunavanje višjih cestnin na ekološko občutljivih območjih in območjih gneče ter usmerjanje zbranih sredstev v investicije v javni prevoz;
- uvedba okoljskih sanacijskih programov na onesnaženih urbanih območjih;
- prostorsko načrtovanje, ki daje prednost peš hoji, kolesarjenju in javnemu prevozu;
- spodbujanje podjetij k uvajanju tako imenovanih »načrtov mobilnosti« za prevoze na delo in službene prevoze (občina in podjetja v Velenju tako na primer že plačujejo javni prevoz);
- informiranje javnosti o možnostih javnega prevoza in negativnih učinkih vožnje z osebnim avtomobilom.

"Stvari ušle iz rok predvsem v prometu"
Kot pa je za MMC povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, bi se, če bi vsi uporabljali javni prevoz, emisije toplogrednih plinov pri nas zmanjšale za od 10 do 30 odstotkov, s čimer bi rešili kar nekaj kjotskih zahtev. Problem predstavljajo seveda tudi drugi onesnaževalci, a stvari so ušle iz rok predvsem v prometu, je dejala.

Vse se je začelo s tem, da je imeti avto postalo vrednota, ne le potreba, navaja Kajfež Bogatajeva. Vedno večja vrednota pa je poleg tega tudi sama mobilnost, ki je po njenih besedah prav tako precenjena. Pojav pri tem seveda ni vezan le na slovensko raven, temveč je podobno v vseh državah tranzicije.

Napačna poselitev in umiranje mestnih središč
Težavo poleg tega predstavlja tudi stihijska poseljenost Slovencev. Kot je pojasnila naša sogovornica, se je, namesto da bi planirali mesta denimo v obliki zvezd, dovoljevalo gradnjo kjer koli, tako da smo zdaj razpršeni "po vseh hribih in dolinah". Tega se ne bi smelo dovoliti, saj se vseh, ki živijo na samem, enostavno ne da povezati, je opozorila. V nasprotju z razpršeno poselitvijo pa so delovna mesta seveda koncentrirana po mestih.

Naslednja napaka je bila po besedah strokovnjakinje v tem, da hrbtenico javnega prometa pri nas predstavlja avtobus, in ne vlak. Poleg tega se prevoz z avtomobilom povečuje, ker mestna središča umirajo, življenje se seli v trgovske centre na obrobju mesta, ki niso dosegljivi peš. Ponekod v mestu komaj še lahko kupiš kruh in mleko, po težje nakupe na obrobje mesta pa se seveda nihče ne bo odpravil z javnim prevozom, je dodala.

Težave so se torej nakopičile, odpraviti pa jih bo težko. Po besedah Kajfež Bogatajeve bi se jih morali lotiti z drugačnim načrtovanjem poselitve, oživljanjem mest in vzpostavitvijo železnice kot hrbetnice javnega prometa. Obenem pa je po njenem enako pomembna vzgoja, v skladu s katero avtomobil ne bi predstavljal vrednote, temveč običajno "škatlo", ki ima pač svojo uporabnost kot vse druge stvari.

Za reševanje teh težav po mnenju Kajfež Bogatajeve ne bi smelo biti zadolženo le eno ministrstvo ali dve, torej ne le ministrstvo za okolje in promet, temveč tudi za gospodarstvo in druga.

Premalo promovirani avtomobili na plin
Razmisliti bi veljalo tudi o tem, da so avtomobili še zmeraj prepoceni, pa tudi o davčni politiki za avtomobile in cene goriva ter glede cen cestnin, dodaja. In vlada? Čakamo že od ratifikacije kjotskega protokola leta 2002, v tem času se je zvrstilo že več vlad, a premikov na področju prometa ni, ocenjuje Kajfež Bogatajeva, je pa to zdaj vsaj prepoznano kot problem.

Kar se tiče Ljubljane, je cenejši javni prevoz z urbano pozitiven, predvsem pa bi za prestolnico po besedah Kajfež Bogatajeve veliko pomenila radikalnejša zahteva, da vanjo vozijo predvsem avtomobili na plin. Če bi bil vsak drugi avto v družini na plin, in bi se ga uporabljalo za pot v mesto, bi to predstavljalo pomembno rešitev za onesnaženje s trdimi delci, je opozorila. Ta rešitev je pri nas po njenih besedah vse premalo promovirana, čeprav ni predraga, predelava vatomobila namreč stane okoli 1.500 evrov. Rešitev je blizu, a je ne uporabimo; sploh pa bi bilo na ta način treba predelati avtobuse, še meni Kajfež Bogatajeva.