V zadnjih mesecih se je tako v Evropi kot v Sloveniji okrepil strah pred privatizacijo vodnih virov, ki bi se jih želele polastiti multinacionalke. Tako je na evropski ravni vzniknila peticija Pravica do vode (Right2Water), ki je pozivala Evropsko komisijo (EK) k predlogu zakonodaje za uresničitev človekove pravice do vode in sanitarij kot ključnih javnih storitev za vse. Peticijo je podpisalo kar 1,9 milijona Evropejcev.

V Sloveniji je podobno akcijo začela civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo, ki se zavzema za vpis neodtujljive pravice do vode in sanitarnih storitev kot temeljne človekove pravice v slovensko ustavo. Njihova spletna pobuda je nabrala že več kot 53 tisoč podpisov.

Se bodo v Bruslju zganili?
V Bruslju bi se morali odzvati na številne pobude proti privatizaciji in za varstvo vode, je prepričan poslanec Zelenih Igor Šoltes, ki obenem meni, da je skrajni čas, da se cilji, ki jih je opredelila že evropska državljanska pobuda Pravica do vode in z resolucijo podprl tudi Evropski parlament, končno udejanjijo v praksi. "Želim prave ukrepe, da ne bo ostalo le pri besedah," je opozoril.

Šoltes je poudaril tudi, da "vsekakor mora svoje opraviti tudi Evropska komisija. Ta mora predlagati ustrezen zakonodajni predlog, ki bo priznal dostop do čiste pitne vode kot temeljne človekove pravice, ki mora biti dostopna vsem".

Voda kot javna dobrina
Na Evropsko komisijo je Šoltes naslovil vprašanje, kdaj bo podal zakonodajni predlog, s katerim bo eksplicitno priznal dostop do vode in sanitarnih storitev, ter katere konkretne ukrepe bo sprejela za zagotovitev trajne oskrbe s čisto pitno vodo kot temeljno javno dobrino, ki je dostopna vsem in ni predmet notranjega trga EU-ja in trgovinskih pogajanj.

Po Šoltesovih besedah ne smemo dovoliti, da se takšne pobude pometajo pod preprogo, kot se je to že zgodilo v drugih primerih, tudi pri pobudi proti Čezatlantskemu trgovinskemu in investicijskemu partnerstvu (TTIP). "Ko govorimo o vodi, govorimo o naši prihodnosti, prihodnosti naših otrok in vnukov, blaginji in razvoju, položaju, ki ga bomo imeli v svetu. Smo na prelomni točki, ko se odloča o tem, ali želimo v prihodnosti biti še vedno suverena država, ki bo sama odločala o upravljanju z veliko količino vode ali pa bomo to edinstveno naravno danost in priložnost, ki nam jo je dala narava, zapravili zaradi ugajanja drugim in prepustili prihodnost naših zanamcev v roke zasebnega kapitala," je še opozoril Šoltes.

Vsak porabi pet tisoč litrov vode na dan
Slovenska komunalna podjetja so ob svetovnem dnevu voda prikazala, koliko litrov vode se skriva v živilih in dobrinah, ki jih uporabljamo vsak dan. Po podatkih mednarodnega Omrežja za vodni odtis (Water Footprint Network) vsak od nas porabi 5 tisoč litrov vode na dan, kar je enako velikosti manjšega bazena. Največ vode porabimo s porabo živil in dobrin.

Ko govorimo o porabi vode, večina vedno pomisli na vodo, ki jo porabimo za pitje, kuho, čiščenje in osebno higieno. Malokdo pa pomisli na to, kako ogromne količine vode se porabijo za pridelavo in proizvodnjo dobrin, brez katerih si življenja v 21. stoletju ni mogoče predstavljati. Z nakupom sadja, zelenjave, mesa, oblačil itd. porabimo od nekaj sto do nekaj tisoč litrov vode.
.

.
Do 2050 brez pitne vode vsak drugi Zemljan
Količina vode na Zemlji je enaka kot pred tisočletji, a zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva, čezmerne porabe in vse večjega onesnaževanja postajajo zaloge pitne vode vse bolj omejene. V večjem delu sveta tako uporabljamo več vode, kot se sploh lahko obnovi po naravni poti.

OECD v svojem poročilu ugotavlja, da se bo povpraševanje po vodi do leta 2050 povečalo za 55 odstotkov, posledično pa naj bi skoraj polovica svetovnega prebivalstva živela v pomanjkanju pitne vode.