Glavni krivec za lansko slabo letino je bila aprilska pozeba, ki je uničila cvetlično pašo, zlasti akacijo, ki predstavlja skoraj tretjino slovenske pridelave medu, posledice pozebe pa so bile tudi v gozdu. Poleti je sledilo sušno obdobje in posledično pomanjkanje cvetnega prahu. Lanska letina je bila tako v primerjavi z dolgoletnim povprečjem slabša za več kot polovico in čebelarjem se ekonomski izračun ni izšel.

Spodbudne površine oljne ogrščice
Na čebelarski zvezi pa za letošnje leto ugotavljajo, da so dani vsi pogoji za dobro letino. Opažajo, da je zlasti na območju Pomurja izredno veliko površin zasejanih z oljno ogrščico, kar je spodbudno. A ker se je sneg pozimi hitro talil, voda ni uspela dovolj hitro odtekati, zato so bile nekatere njive z oljno ogrščico poplavljene. Kjer je zaradi tega nastala škoda, bodo kmetje te površine najverjetneje preorali.

Lipova in kostanjeva paša najbolj zanesljivi
Čebele se bodo tako lahko pasle na regratu, divji češnji, sadnem drevju in travnikih, če konec marca in v začetku aprila ne bo ponovnih pozeb. Ker je fizološko stanje akacijevih dreves zaradi lanske suše slabše, pričakujejo le povprečno akacijevo pašo.

Pozno spomladi čebelarji pričakujejo tudi zmerno do dobro lipovo in kostanjevo pašo. Ti paši sta, kot ugotavljajo, tudi najzanesljivejši, saj ju lahko uniči le deževno vreme v času cvetenja.

Kot zadnja gospodarsko pomembna paša se lahko pojavi mana na jelki ali hoji. Letos bi hoja tako lahko medila na območju Kočevskega roga, na širšem ribniškem območju in v notranjskih gozdovih, so še sporočili s čebelarske zveze.