V avgustovski ujmi je bilo poškodovanih približno štiri tisoč kilometrov vodotokov, na dobrih 700 kilometrih so po neuradni oceni že končali izredne ukrepe za zagotavljanje pretočnosti in stabilnost strug ter preprečevanje nadaljnje škode. Na skoraj 190 deloviščih dela še potekajo, 200 naj bi jih do poletja še odprli. Nato bo sledila sanacija, napoveduje vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic.

"Interventni ukrepi na vodotokih so bili izvedeni zato, da danes nekoliko mirneje pričakujemo morebitne povečane padavine, prava sanacija in povečanje odpornosti pa bo seveda zahtevalo mnogo let in sistematičnega dela," je dejal Šefic.

Podroben vsebinski in terminski načrt bo opredelil sanacijski program, osnutek je pripravljen, vlada naj bi ga potrdila še ta mesec. Med izzivi tudi v občinah poudarjajo kadre.

"Trenutno ozko grlo so predvsem projektantska podjetja, ki jih enostavno ni toliko, kolikor je seveda zdaj potreb," je dejal župan Dravograda Anton Preksavec.

Občina je sicer te dni dobila gradbeno dovoljenje za poldrugi meter visoke protipoplavne zidove ob Dravi in Meži z vodili za posebne zadrževalne panele.

Ko se bo izdal alarm, bodo naši gasilci odšli na teren, namestili te panele, tako da bomo mi seveda lahko potem brez skrbi čakali. Podoben model učinkovito varuje avstrijski Labod, dodaja.

Hitre odločitve so ključne tudi za prizadeta podjetja. Ocena varnosti vpliva na odločitev koncerna o ohranitvi proizvodnje v Sloveniji, pravi direktor BSH-ja Nazarje Matija Petrin.

"Zelo nestrpno čakamo na hidrološko hidravlično študijo reke Savinje, reke Drete, kajti ta študija nam bo pokazala, kaj vse moramo narediti na zunanjih parametrih in tudi znotraj tovarne, da se taka katastrofa ne bo več zgodila," je pojasnil.

Celovita sanacija vodotokov bo po mnenju stroke trajala najmanj pet let ali še več.