Podivjane reke so pred pol leta zalivale ceste, mostove in hiše, mnogi so izgubili vse, bežali so s poplavljenih območij, da si rešijo golo življenje. Policijski in vojaški helikopterji so prvi dan z dreves in streh rešili več kot 200 ljudi.

Iz državnega proračuna je bilo prizadetim prebivalcem, gospodarstvu in občinam ter v intervencije in sanacijo vključenim različnim službam do sredine januarja letos izplačanih skoraj 558 milijonov evrov za pomoč in sanacijo po poplavah in plazovih. Na seznamu vlade je trenutno 348 objektov iz 23 občin, ki so predvideni za odstranitev. Postopke za urejanje zemljišč za novogradnje so poenostavili, vendar je proces še vedno zahteven.

"Posebna zgodba so cene in s tem se bo treba ukvarjati, zato da ne bi prišlo do neupravičenega dvigovanja cen," opozarja vodja vladne skupine za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.

"Lahko bi se že zdaj odločili za marsikaj, za parcele, za nakupe, vendar ne moremo nič, ker ne vemo, kakšne možnosti bodo potem glede izplačila odškodnine," je povedala Angelca Kutnar.

Država pa išče tudi dolgoročne rešitve, v Spodnji Savinjski dolini, ki spada med poplavno bolj ogrožena območja v Sloveniji, bodo izvajali protipoplavne ukrepe.

"Zaenkrat se predvideva izvedba sedmih suhih zadrževalnikov na Savinji in enega na Bolski, preučujejo se možnosti za umestitev dveh večnamenskih zadrževalnikov," je pojasnila Alenka Zupančič z Direkcije za vode.

Evropska komisija je Sloveniji že nakazala 100 milijonov evrov predplačila iz solidarnostnega sklada, preostala sredstva v višini 300 milijonov evrov pa lahko Slovenija pričakuje do aprila letos.