Delovna skupina za izvedbo akcijskega načrta interventnih dejavnosti glede poplav, ki v zadnjih letih večkrat prizadenejo Slovenijo, je predstavila program ukrepov, ki jih bo izvedla v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju.

Vlada se je namreč odločila, da bo prihodnje leto za ukrepe za zmanjšanje gmotne škode ob vnovičnih poplavah namenila 37 milijonov evrov (za nujna interventna dela je na voljo 12 milijonov evrov, za redno vzdrževanje pa 25 milijonov evrov). Načrt predvideva nujna gradbena dela na porečjih Mure, Drave, Savinje, Save in Soče, ki so jih letošnje poplave najbolj prizadele, hkrati pa nameravajo še izvesti dodatna vzdrževalna dela za povečanje pretočnosti vodotokov.

Več pozornosti preventivi
Državna sekretarka z ministrstva za okolje in prostor Tanja Bogataj je ob predstavitvi načrta povedala, da so prvotnega pomena interventna dela na terenu, da se škoda po poplavah dodatno ne poveča. Pri tem gre za ukrepe, ki bodo izvedeni v šestih mesecih. Sredstva, ki jih je vlada namenila, pa so tako rekoč minimum, ki je potreben za sanacijo in vzdrževanje.

Opozorila je še, da bi se morali tudi bolj posvetiti preventivnemu delovanju, ministrstvo pa namerava odpraviti nekatere zakonodajne ovire, ki onemogočajo hitrejše odzivanje ob poplavnih dogodkih. V prihodnosti naj bi tudi popolnoma reorganizirali področje voda, saj se je stroka v zadnjih dveh desetletjih preveč razpršila.

Zadnji čas za delovanje
"Bil je zadnji čas, da se temu področju posveti pozornost," je opozoril generalni direktor agencije za okolje (Arso) Joško Knez, ki je tudi razložil, da bo sprva šlo za redna in vzdrževalna dela, ki bodo zmanjšala poplavno škodo, ne gre pa za celostna protipoplavna dela.

"Naredili smo tudi velik korak pri napovedovanju dogodkov," je še poudaril Knez. To jim omogoča Arsov projekt Bober in tako nameravajo 137 merilnim mestom pretokov voda in padavin dodati še 248 merilnih mest. Na podlagi tega bodo imeli natančnejši pogled, kaj se v resnici dogaja na kritičnih mestih, saj se je izkazalo, da je Slovenija "ranljiva" na manjših, bolj skritih mestih.

Nujna ureditev področja voda
Nosilec poplavne direktive Luka Štravs je opozoril, da bo treba približno enako vsoto kot prihodnje leto nameniti za protipoplavne aktivnosti v letih 2016 in 2017. Dolgoročno pa bo treba vložiti precej več denarja v zmanjševanje protipoplavne ogroženosti, tako da naj bi celovita ureditev tega področja stala okoli 600 milijonov evrov. Celotno področje voda pa bo treba tako kadrovsko kot finančno precej okrepiti.

Direktor urada za upravljanje z vodami na Arsu Tomaž Pogačar pa je pojasnil, da so k sodelovanju pri potrebnih ukrepih na vodotokih pozvali tudi občine, saj same najbolj vedo, kakšno je stanje na njihovem območju. V posebnem dopisu so jim predstavili vse možnosti, ki jih imajo kot občine, da same poskrbijo za nekatera intervencijska dela.

Železniki naj bi bili poplavno varni čez pet let
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen pa je danes obiskala Železnike, kjer se še vedno bojijo ponovitve vodne ujme iz leta 2007, saj ukrepi za poplavno varnost še niso bili izvedeni.

Ministrica je po pogovoru z županom zagotovila, da bo celoten sklop ukrepov, ki naj bi stal več kot 25 milijonov evrov, izveden v petih letih. "Po letu 2019 bodo Železniki poplavno varni, saj se bodo vsa dela iz predvidenih ukrepov zaključila," je zagotovila.