Tokratna Tarča je skušala prikazati celotno sliko poplav in soočiti argumente o razlogih za tako obsežne poplave ter škodo, ki jo le-te povzročajo.

Dejstvo je, da je Slovenija že od nekdaj poplavno ogrožena država, da se pogostost intenzivnih padavin v zadnjih osmih letih močno povečuje, da so v Sloveniji poplavna območja vse bolj naseljena in da je sistem vodne politike v zadnjih dvajsetih letih razpadel. Kaj mora torej takoj storiti država in kaj morajo storiti ljudje sami ter lokalne skupnosti?

Gostje oddaje so bili ministrica za okolje Irena Majcen, poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, dr. Primož Banovec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, direktor Agencije RS za okolje Joško Knez, župan Iga Janez Cimperman in Rok Fazarinc, strokovnjak za vode in poplavno varnost.

Župan Iga: Kriva je država
Cimperman je za glavnega krivca za slabo stanje na področju poplav označil državo, njene pristojne institucije in ljudi, ki jih vodijo. Problem je, da so bili nekateri izmed njih kadrovani politično, je dejal.

Težava je tudi v tem, da ljudje gradijo na poplavnih območjih. Ministrica Majcnova je poudarila, da so občinski prostorski načrti sprejeti ali so v sklepni fazi že v 140 občinah. V teh načrtih je opredeljeno, kje je nevarnost poplav in za katera območja se ne smejo izdajati gradbena dovoljenja. Ta podatkovna baza je torej že precej široka, je dejala.

Župan Cimperman je dejal, da bi morali upravne enote vprašati, zakaj izdajajo gradbena dovoljenja na poplavnih območjih. Občine nimajo pri izdaji teh dovoljenj nobenih pristojnosti, je dejal. Gradnja na poplavnih območjih je res problem, priznava Cimperman, a država je odgovorna, da se vodotoki ne čistijo.

S čiščenjem vodotokov bi le ublažili trenutne razmere, ne bi pa preprečili poplav, je dejal direktor Arsa Knez. Te bodo tudi v prihodnje. Ministrica je pojasnila, da je voda najmočnejša naravna sila in da ji je treba dati prostor.

Poveljnik Civilne zaščite Šestan je poudaril, da so problematični tudi posegi v vodotoke. Ljudem je treba povedati ne samo to, kaj storiti po poplavi, ampak tudi to, kaj storiti pred njo. Kot je dejal, rešitev ni v protipoplavni gradnji, ampak v tem, da se na poplavnih območjih ne gradi.

Reševanje oziroma delo na lastno pobudo ni dobro, je opozoril direktor Arsa Knez. S tem lahko morda rešimo sebe, a dodatno ogrožamo druge. Arso ima trikrat premalo denarja za naloge, ki jih mora opravljati, še poudarja Knez, ki kljub temu verjame, da lahko agencija dobro dela. Če se bo pomanjkanje sredstev izkazalo za preveliko oviro, je pripravljen tudi na odstop.

Iz vodnega sklada za hidroelektrarne
Samo Jereb z Računskega sodišča je v javljanju v studio dejal, da je sporna poraba sredstev oziroma vodnega sklada. Približno tretjina sredstev, 20 milijonov evrov, gre namreč za gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Ministrica je na to dejala, da bo treba glede vodnega sklada veliko spremeniti.

Fazarinc je dejal, da bi v Sloveniji za zaščito pred poplavami v naslednjih desetih letih potrebovali okoli 500 milijonov evrov. Ministrica je zagotovila, da bo Arso za čiščenje vodotokov prejel dovolj sredstev. Arso potrebuje najmanj 25 milijonov evrov, je dejal direktor Arsa Knez. Kritičnih točk je v Sloveniji ogromno, je dejal. Potreben bo preobrat v razmišljanju na ravni celotne družbe, meni.

Ključna preventiva
Vzdrževanje mora biti na prvem mestu, a to ni dovolj, meni Knez, ki poudarja, da je potreben celovit pristop na področju preventive. Tako menita tudi Šestan in Banovec, ki je izpostavil tudi potrebo po izobraženih in usposobljenih kadrih.