Računsko sodišče je v objavljeni reviziji preverjalo, ali je država učinkovito uporabila denar iz operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 za zmanjševanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav.

Ugotovilo je, da sta bila priprava in izvedba projektov počasni in vsebinsko pomanjkljivi, bistveno boljša pa ni bila tudi priprava projektov za novo programsko obdobje 2014-2020. Ministrstvo namreč ni imelo izdelanih podlag, ki bi mu omogočale izbor takšnih projektov, ki bi največ prispevali k zmanjševanju poplavne ogroženosti.

Tako je ministrstvo v operativni program leta 2007 vključilo večino porečij, ne da bi zanje prej določilo konkretne naložbe.

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel pa je na novinarski konferenci izpostavil slabo delo na področju črpanja sredstev v prvih treh letih. "V prvih treh letih - ko sta bili odgovorni osebi ministra Janez Podobnik in Karl Erjavec - se črpanju teh sredstev tako rekoč ni posvečalo pozornosti, ni se naredilo skorajda nič," je dejal. Zaradi zamude bo "poplavna varnost zagotovljena pozneje, kot bi lahko bila, in črpanje evropskih sredstev najverjetneje ne bo optimalno", je še dodal.

Premalo ljudi, slaba organizacija, pasivnost …
V celotni finančni perspektivi je ministrstvo za izvedbo določilo tri projekte: projekt nove merilne infrastrukture za spremljanje vodnega okolja in projekta poplavne varnosti na porečjih Savinje in Drave. Leta 2007 sta bila znana okvirna vsebina in terminski načrt le za projekt spremljanja vodnega okolja, pripravo vsebine drugih dveh projektov je ministrstvo začelo šele v letu 2010, potrjena pa sta bila v letih 2012 in 2013.

Do konca leta 2013 je Slovenija za te projekte dala zahtevke za izplačilo 16,7 milijona evrov iz proračuna EU-ja, kar je 22,5 odstotka razpoložljivih sredstev. Če bodo vsi ti projekti v celoti izvedeni, kot je načrtovano, bo po ugotovitvah Računskega sodišča urejenih za 10 odstotkov poplavno ogroženih območij v državi.

"Računsko sodišče je ugotovilo, da je pasivni pristop ministrstva v obdobju od leta 2007 do leta 2009 povzročil ključno zamudo pri izvajanju prednostne usmeritve. Ministrstvo ni pripravilo organizacijskega in terminskega načrta za pripravo projektov in je pozno začelo pripravo investicijske dokumentacije, število zaposlenih na ministrstvu, ki so bili pristojni za pripravo projektov, pa je bilo nesorazmerno majhno," so zapisali v reviziji.

Okoljsko ministrstvo ima za izbor projektov za novo programsko obdobje 2014-2020 sicer na voljo več programskih in strokovnih podlag, a še vedno ne dajejo celovite informacije o področjih in predvsem ukrepih, ki jih je treba urejati, da bi se najbolj zmanjšala poplavna ogroženost.

Tveganje, da se bodo napake ponovile
To predstavlja tveganje, da se bodo ponovile razmere iz prejšnjega programskega obdobja, je dejal Vesel, ki pa hkrati meni, da bo tudi ta revizija pripomogla, da ne bo tako. "Preprosto ne moremo sprejeti teze, da bi ponovili iste napake."

Zato od ministrstva in agencije na Računskem sodišču v 90 dneh zahtevajo popravljalne ukrepe, med drugim uskladitev pojmov v zakonodaji, pripravo načrta dejavnosti za opredelitev območij za zadrževalnike vode in načrta izvedbe projektov, ki bodo izpeljani s pomočjo evropskih sredstev v novi finančni perspektivi.

Računsko sodišče opozarja tudi na neučinkovitost države pri pobiranju koncesijskih dajatev in vodnih pravic, ki polnijo vodni sklad, in porabi sredstev, namenjenih rednim dejavnostim na poplavno ogroženih območjih.

Denar porabljen v neprave namene
Revizija namreč kaže, da je bil večji del sredstev, namenjen rednim dejavnostim na poplavno ogroženih območjih, uporabljen za sanacijo preteklih poplavnih dogodkov ter gradnjo državne in lokalne vodne in druge infrastrukture na območju spodnje Save, potrebne zaradi gradnje novih hidroelektrarn.

"Računsko sodišče ocenjuje, da bi se poplavna varnost lahko pomembno izboljšala že, če bi država v večjem obsegu izvajala redna vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi," so zapisali.

Poleg tega država po ugotovitvah Računskega sodišča ne deluje načrtno pri preprečevanju dodatne morebitne škode z omejevanjem poseganja v prostor na poplavnih območjih. Na večini teh območij namreč še ni opredelila lokacij, ki bi lahko bile namenjene naravnemu ali umetnemu zadrževanju voda.

Država tako nima podlage za presojo občinskih prostorskih aktov in ne preprečuje gradbenih posegov na območjih, kjer bi lahko bili zadrževalniki vode, je dejal Vesel. Tudi pri izdaji vodnega soglasja tovrstne gradnje ni mogoče preprečiti, če predtem v prostorskih aktih še ni bila določena namenska raba prostora.

Gradnja fakultet na območju poplavne nevarnosti
V reviziji tako Računsko sodišče navaja primer izdaje soglasja za gradnjo novih fakultet za kemijo in za računalništvo v Ljubljani na območju, ki je označeno kot poplavno območje, in sicer sodi v razred srednje poplavne nevarnosti. To pomeni, da so posegi dovoljeni le na območju strnjenega naselja, ko je mogoče s predhodnimi omilitvenimi ukrepi zagotoviti, da vpliv posega v prostor ni bistven.

Kot je povedal Vesel, agencija za okolje ni znala pojasniti, kako je presodila, da gre za poseg v okviru obstoječega strnjenega naselja in zakaj je bilo dovoljenje za gradnjo izdano pred izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti.