"Seveda jim bomo pomagali tudi drugi, če si ne morejo sami, ampak vsakemu ob istem času - to pa ni sila, ki bi lahko pomagala," dodaja. V teh dneh so namreč spet aktualna vprašanja o pomoči ob poplavah - a ne le pri odpravljanju posledic, pač pa tudi pri preventivi.
Sredi septembra smo tako spremljali prizore s sosednje Hrvaške, ko je več sto pripadnikov hrvaške vojske vnaprej, še pred dejanskim poplavnim valom, sodelovalo pri postavljanju protipoplavnih nasipov pri Karlovcu in Sisku ter tako pripomoglo ubraniti mesto in številne okoliške vasi. Zato so se tudi pri nas sprožila vprašanja, zakaj pred zadnjim neurjem, ki je ta teden prizadelo osrednjo Slovenijo, še posebej pa pred hudimi poplavami na vzhodu Slovenije sredi septembra, na teren ni bila poklicana vojska že pred poplavnim valom, saj bi marsikje lahko pomagala preprečiti ali vsaj omejiti škodo, ki je pozneje nastala; v obeh primerih je Agencija za okolje namreč že vnaprej pravilno napovedala povečanje vodotokov in izdala opozorilo pred poplavami.

Primer zadnjih poplav v Karlovcu in Sisku je specifičen, saj so Hrvati čakali poplavni val pet dni, zato so imeli čas, da utrdijo in dvignejo nasipe, hkrati pa so vedeli, kje se jim bo voda razlila, Šestan pojasni razliko med našimi in septembrskimi poplavami pri naših južnih sosedih. "Da so si pomagali z delovno silo, so vzeli vojsko. Tudi mi bi jo verjetno, če bi imeli tak primer. Tako smo na primer naredili na reki Vipavi leta 2012 - tam smo imeli že prvo noč na terenu vojake s tovornjaki, ki so polnili in razvažali protipoplavne vreče. V takih primerih, kot je bila ta zadnja poplava in tudi tista sredi septembra na vzhodu Slovenije, t. i. hudourniška poplava, ki pride nenadoma, pa nismo imeli kaj," je zatrdil.

Štabi civilne zaščite odločajo, kdaj poklicati vojake
"Slovenska vojska sama ne more na teren, saj mora vojsko angažirati civilna zaščita na pobudo lokalnih skupnosti. Vojska je del obrambnega resorja ter tudi del sistema zaščite in reševanja. V primeru naravnih in drugih nesreč občinski štabi ter republiški štab in poveljnik civilne zaščite odločajo, kdaj se ukrepa tudi z vojsko. To je pač stvar presoje, vojska se sama po sebi ne more odločiti, da bi šli mi 'pač zdaj nekaj malo pomagat'," so pojasnili na ministrstvu za obrambo.

Tudi Šestan poudarja, da je po zakonodaji vojska zadnji resurs, ki se lahko uporabi, v poštev pa pride, kadar zmogljivosti sil za zaščito in reševanje opešajo ali nimajo opreme. "Tako lahko vsakodnevno uporabljamo na primer njihove helikopterje. Pri drugih stvareh pa je treba biti racionalen - mi vojske ne moremo dati na teren, če za vojsko nimamo dela," je zatrdil.

Pove, da je 13. septembra v zgodnjih jutranjih urah podal zahtevek, naj se da v pripravljenost 300 pripadnikov SV-ja, da bi jih lahko uporabili, če bi bilo potrebno, saj niso vedeli, kako se bodo stvari odvijale. "Vendar pa so ves dan čakali v kasarni, saj jim nismo mogli dati primernega dela. Črpanja vode jim nismo mogli naložiti, saj nimajo opreme in niso niti usposobljeni za to, pa tudi ni bilo kam črpati, dokler se voda ni umaknila. Tisti dan smo jih zato nazadnje poslali domov, uporabili pa smo jih naslednji dan," opiše.

Pojasnil je, da so v primeru zadnjih poplav v Škofji Loki in Žireh eksplicitno dejali, da ne potrebujejo vojske, medtem ko pa so za pomoč vojske zaprosili v Ljubljani, Medvodah, Gorenji vasi. "Danes v Mestni občini Ljubljana na primer uporabljamo dve vojaški ekipi za razkuževanje. To znajo sicer tudi naši gasilci, vendar je v delovnem dnevu bolje, da uporabljamo vojsko, saj je ta plačana iz proračuna, pri prostovoljnih gasilcih pa je refundacija in še pri svojem delodajalcu imajo včasih težavo zaradi odsotnosti z dela," pojasnjuje Šestan.

Spremembe pri sodelovanju vojske
Je pa tudi novi obrambni minister Janko Veber, ko je bil zaslišan v državnem zboru, napovedal, da bo dal večji poudarek ravno tej temi - torej večjemu angažiranju vojske, in sicer tako, da se morda bolj vključi tudi v zaščitne akcije. Pri vojski Šestan prepoznava dve kategoriji - za "širšo uporabo", kot je umikanje opreme in čiščenje, ter za "specialnosti", torej vojake s posebnimi znanji.

"Imeli smo že pogovore z Generalštabom SV-ja in delovno skupino, ideja pa je taka, da bi vojake s specialnimi znanji (npr. inženirje, enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito ...) povezali v okoli 120-člansko skupino. Pri najavi rdečega alarma bi nato hitro preučili, kdaj in kako jih bomo lahko uporabili," je Šestan opisal novost, ki se obeta.

Odvisno, kaj je treba delati
"Ko mi župan prizadete občine reče, da potrebuje pomoč stotih ljudi in pojasni, za kaj gre, se odločim, koga mu bom dal. Če mi reče, da jih potrebuje za črpanje vode, mu ne bom dal vojakov, ampak gasilce. Če pa potrebuje pomoč pri dvigovanju opreme na nivo, ki ga voda ne bo dosegla, pa lahko to naredijo vojaki. Ampak to pride v poštev le pri "klasičnih" poplavah, ko imamo dve, tri, štiri ure časa. Pri poplavi, kot je bila ta teden, pa ni variante, da bi lahko opremo pravočasno umaknili," zatrjuje.

Pa čeprav je bilo močno deževje vnaprej napovedano in so hidrologi poudarjali, da lahko zaradi nalivov močno in hitro narastejo manjše reke in hudourniki? "Napoved je bila za osrednjo Slovenijo. In kaj naj naredimo - celo Ljubljansko kotlino dvignemo v prvo nadstropje?" kritikom odgovarja Šestan.

Hudourniške poplave presenetijo
"Ni tako preprosto. Nemogoče je bilo namreč vnaprej napovedati, da se bo nivo vode dvignil v Hotovljah. Če bi to vedeli, bi ljudje umaknili stvari v višja nadstropja in pomagali bi jim še drugi, a voda je prišla prej kot v dveh urah. Tokrat je bila tam, pred sedmimi leti pa v Železnikih, na drugi strani hriba. Takrat je poplavljala Selška Sora, zdaj pa Poljanska Sora, tudi Gradaščica je "pokasirala" iz istega naslova. Pri tovrstnih hudourniških poplavah je skoraj nemogoče narediti karkoli vnaprej, nizvodno morda še, v Škofji Loki na primer, saj voda do tam vseeno potrebuje nekaj časa - tam smo uporabili okoli 1.000 protipoplavnih vreč. Toda v Hotovljah, kjer je priletela s hriba, pa časa ni bilo," zagotavlja.

Prepričan je namreč, da pri velikih količinah dežja ter ob proženju plazov in udorov ni ukrepa, ki bi mogel ljudi zaščititi pred naraslo vodo. "Razen tega, da se ne bi smelo graditi na takih območjih - a kar je zgrajeno, je zgrajeno," dodaja.

Kako je z nasipi?
V Sloveniji so stalni nasipi zgrajeni na Muri in nekaj malega tudi na Dravi, pojasni Šestan, a Podravje je leta 2012 vseeno dosegel silovit vodni val, ki je zalil ogromno število hiš ter povzročil škodo na številnih gospodarskih objektih. V Avstriji so v strugo reke Drave namreč spustili preveč vode naenkrat, zato je poplavila še bolj, kot bi sicer.

Bi se v tem primeru morda lahko bolje ukrepalo pri preventivi in utrjevanju nasipov? "Takrat je šlo za splet okoliščin. Vremenska napoved je bila tudi v Avstriji povsem drugačna, kot se je nazadnje uresničila, in so dobili veliko količino padavin v zelo kratkem času; ker so imeli svoje jezove tako visoko napolnjene, so vodo morali spustiti, sicer bi se ti lahko porušili. Ta količina pa je bila tolikšna, da je imela vpliv tudi na nas nizvodno. Imeli smo tri, štiri ure časa, kar se je dalo narediti, se je naredilo, toda pretok Drave je bil takrat rekorden v zgodovini - 3.100 kubičnih metrov na sekundo, še danes se spomnim," se namršči.

"V primeru Hrvaške se je vedelo, kakšen pretok bo in so se nanj pripravili, mi pa nismo vedeli, da bodo Avstrijci odprli zapornice in tako pretok povečali za nekajkrat. Tudi razdalja, ki jo je prepotovala voda v našem primeru, je bila bistveno krajša. Imeli smo torej le štiri ure časa, preden nas je zadel poplavni val, v tem kratkem času pa se praktično ne da narediti nič drugega kot izmakniti opremo in kleti, pritličja. Kako bi v tem času zavarovali na primer Duplek? Ni sile, ki bi v treh urah postavila tak zid. Hrvati pa so te nasipe že imeli in so jih le zviševali, za kar so imeli na voljo nekaj dni," pove.

Kaj pa Gradaščica? "Vemo, zakaj je bil Mali Graben narejen - da ščiti Trnovo. A zato plava Vič," pojasnjuje. Kaj pa bi bil lahko konkreten preventivni ukrep za Vič, nas zanima. "Tega območja se ne da zavarovati s protipoplavno vrečo, s sto, tisoč vrečami. Ostane samo to, da umakneš, dvigneš opremo, da vsaj ta ne bo poškodovana. Tudi zdaj so vojaki umikali opremo, a šele naslednji dan, ko je bila že uničena. Za te potrebe bi lahko vojsko angažirali že preventivno, a kdo vam bo dovolil v njegovem stanovanju umikati opremo, dokler ne bo videl, da ga voda že zaliva," se vpraša poveljnik civilne zaščite.

Ljudje na podeželju ne žalijo
Dodaja, da opaža tudi veliko razliko v razmišljanju in odnosu ljudi v urbanih območjih in na podeželju. "Bil sem v Hotovljah in tam je bilo tako razdejanje, da se ga niti približno ne da primerjati z Ljubljano, kjer je voda zalila prostore na način, kot bi lepo spustil vodo iz kadi. V Hotovljah pa je voda uničevala s 100 km/h, a vseeno ni bilo človeka, ki bi rekel žal besedo. Na podeželju sami primejo v roke lopato, ekipam ponujajo hrano in pijačo. Spomnite se posnetka iz leta 2010, ko je meščanka iz tretjega nadstropja kričala županu Zoranu Jankoviću, naj ji prinesejo škornje - to se v Železnikih ne bi zgodilo," zatrjuje.