Ena najbolj dramatičnih posledic tega delovanja so podnebne spremembe. Višanje zemeljske temperature, ki je posledica učinka tople grede, ima daljnosežne ekološke, ekonomske in politične posledice.

Plini, ki povzročajo učinek tople grede, sicer nastajajo po naravni poti, vendar nekatere človekove dejavnosti pripomorejo k povečanju ravni večine teh naravnih plinov. Ogljikov dioksid, metan, fluoroklorovodiki, metilbromid in dušikovi oksidi, ki se kopičijo v atmosferi, motijo toplotno preskrbo planeta, s tem ko delno preprečujejo toplotno sevanje v vesolje. Zemlja namreč del energije, ki jo prejme od sončne svetlobe, absorbira, del pa oddaja nazaj v vesolje. Nekaj te energije absorbirajo toplogredni plini v atmosferi in jo nato deloma oddajajo nazaj proti zemeljski površini, kar imenujemo "učinek tople grede".

Največje onesnaževalke ozračja
Medtem ko so pri ogljikovem dioksidu glavne povzročiteljice industrijske države s približno 80%, so to pri metanu dežele v razvoju. Med največje onesnaževalke ozračja sodijo ZDA, Kitajska, Japonska, Indija, Južna Koreja in Avstralija, ki porabijo 48 odstotkov vse energije na svetu in v ozračje izpustijo 48 odstotkov vseh plinov. EU v ozračje spusti okoli 22 odstotkov toplogrednih plinov.

Zagovorniki kjotskega protokola so prepričani, da predstavlja samo prvi korak k zmanjšanja učinkov tople grede in segrevanja ozračja, nasprotniki pa ga označujejo samo za način preselitve bogastva v države tretjega sveta, saj so ga podpisala samo razvite države, med katerimi pa ni Indije in Kitajske, dveh izmed največjih onesnaževalk.

Daljnosežne posledice segrevanja ozračja
Podnebne spremembe imajo lahko ekološke, ekonomske, socialne in politične posledice.
Zaradi rasti temperature ozračja nam ne bo samo bolj toplo, ampak se bo dvignila tudi gladina morja, kar bo najbolj prizadelo približno tretjino svetovnega prebivalstva, ki živi 60 kilometrov od obale, saj bo neposredno ogrožilo njihov življenjski prostor.

Zaradi višanja stopnje ogljikovega dioksida v ozračju bodo svetovni oceani postali bolj kisli, snežna odeja se bo še naprej krčila, nadaljevalo pa se bo taljenje ledenikov na Arktiki in Antarktiki. Povečala se bo pogostost ekstremnih vremenskih pojavov; predvsem zaradi spremenjenega splošnega kroženja zraka se bo povečala pogostost suš in po drugi strani tudi poplav.

Podnebne spremembe ogrožajo gospodarstvo tako razvitih kot držav v razvoju; povečalo se bo število ljudi, ki bodo trpeli zaradi pomanjkanja hrane, milijoni ljudi predvsem v revnejših državah pa bodo poleg hrane ostali tudi brez pitne vode. Vedno slabše splošne razmere in višje temperature bodo vzrok vedno večjega števila bolezni in epidemij, kot sta kuga in kolera.

Kaj sploh še lahko naredimo
Slovenski ekolog dr. Dušan Plut opozarja, da je pred svetom cela vrsta izzivov, če hočemo zaustaviti negativni trend podnebnih sprememb. "Potrebni so številni ukrepi, od večjega deleža obnovljivih virov energije do tega, da za prevoz uporabljamo do okolja prijaznejša sredstva, predvsem javni prevoz in kolesarjenje ter tudi hodimo peš," opozarja dr. Plut in dodaja, da bo poleg zmanjšanja izpusta toplogrednih plinov nujno potrebna tudi strategija prilagajanja na podnebne spremembe.

T. V.