Hitrost tajanja ledenikov se je samo v 21. stoletju skoraj podvojila, so ugotovili strokovnjaki po analizi satelitskih posnetkov vseh zaledenelih tokov, ki se odcepljajo od ledenikov.

Znanstveniki svarijo, da tajanje ledenikov "spreminja regionalno hidrologijo, dviguje gladino morja in povečuje naravne nevarnosti". Še posebej ogroženi so milijoni ljudi, ki živijo ob vznožju teh "naravnih vodnih stolpov". Vzrok tajanja avtorji pripisujejo podnebnim spremembam.

Med letoma 2000 in 2019 ledeniki letno v povprečju izgubijo 267 gigaton (milijard ton) ledu. Avtorji študije ponazarjajo, da je to enako, kot če bi Anglijo vsako leto zalili z dvema metroma vode.

Tajanje ledenikov zvišuje gladino morja bolj kot tajanje Antarktike

Staljena voda z ledenikov je ob tem povzročila petino celotnega dviga morske gladine v zadnjih 20 letih. Nova je ugotovitev, da tajanje ledenikov prispeva več k dvigu gladine kot tajanje ledenega pokrova na katerem od obeh polov Zemlje – Grenlandiji in Antarktiki. Glavni vzrok dviganja gladine je sicer toplotna ekspanzija, učinek pa se zaradi dviganja temperature še povečuje, poroča Guardian.

Ledeniki se povsod ne talijo z enako hitrostjo. Znanstveniki so za različne dele Zemlje odkrili različne trende, ki sovpadajo z desetletnimi spremembami padavin in temperature – hitrost taljenja ledenikov se je tako izjemno povečala na severozahodu Amerike, ledeni oklep na Karakorumu se po letih rasti znova zmanjšuje, praktično edina izjema pa so ledeniki v Severnem Atlantskem oceanu, kjer se plast ledu debeli, pišejo v študiji.

Bodo bele Alpe izginile?

Vodilni avtor študije Romain Hugonnet z univerze v francoskem Toulousu meni, da je podvojitev hitrosti tajanja predvsem opozorilo, da moramo spremeniti način življenja.

Kot Švicar poudarja tajanje ledenikov v Alpah, ki poteka dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. "Ledeniki v Alpah niso debeli in so med najhitreje tajočimi se na svetu. To se bo nadaljevalo, dokler ne bo ostalo nič. Hitrost tajanja je odvisna od več dejavnikov, a s trenutnim tempom bo do do leta 2050 izginilo 80–90 odstotkov ledenikov v Alpah," še opozarja Švicar. Tajanje alpskih ledenikov vodi v pomanjkanje vode in sušna poletja, zaradi česar je možno, da v Alpah ne bo več znamenitih svetlo zelenih pašnikov.

Indiji in Kitajski grozi pomanjkanje vode in lakota

Glavni avtor študije se sicer najbolj boji posledic v azijskih gorstvih, kjer izvirajo ogromne reke Jangce, Mekong, Salween and Bramaputra, ki omogočajo življenje milijonskim skupnostnim. Avtorji študijo pozivajo svetovne voditelje, naj pripravijo strategije za milijardo ljudi, ki bi lahko še pred letom 2050 zaradi tajanja ledenikov trpelo pomanjkanje vode in hrane.

"Indija in Kitajska izčrpavata podzemne vire in se hkrati zanašata na rečno vodo, ki v času suše v veliki meri izvira iz ledenikov. To bo delovalo še nekaj desetletij, ker se bodo ledeniki še naprej topili in zagotavljali še večji odtok reke," pojasnjuje Hugonnet, a svari, da se bo zatem stanje drastično poslabšalo. "Če ne bomo načrtovali vnaprej, lahko pride do krize z vodo in hrano, ki bo prizadela najbolj ranljive".