Kmetijsko ministrstvo je želelo s spremembami na področju kmetijske zemljiške zakonodaje olajšati možnost dostopa do zakupa in nakupa kmetijskih zemljišč, pri čemer dajejo prednost mladim kmetom, ki pridelujejo hrano za trg, poudarja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec: "Predvsem so te zakonske spremembe usmerjene v možnost strukturnih sprememb slovenskega kmetijstva, v možnost generacijske prenove ..."

Predlogu očitajo, da je pripravljen brez analize posledic in neusklajen. Poglavitna ideja pa je sprostiti del državnih zemljišč pri sedanjih zakupnikih in jih prenesti v obdelavo razvojno usmerjenim družinskim kmetijam. Veljavna zakonodaja ščiti sedanje zakupnike z določilom, da se dolgoročne zakupne pogodbe avtomatsko podaljšujejo, če zakupniki šest mesecev pred iztekom ne zahtevajo prekinitve razmerja.

Ostro nasprotovanje kmetijskih podjetij

Postopnemu prenosu zakupa državnih zemljišč silovito nasprotujejo kmetijska podjetja. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je povedala: "Po naših ocenah bi nov zakon vplival na zmanjšanje kmetijske pridelave, kar bi še dodatno ogrozilo našo prehransko varnost."

Predlog, ki je v javni razpravi še do petka, ima generalno podporo kmečkih organizacij, čeprav popolnoma zadovoljen ni nihče. Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, kot nesprejemljivega omenja prednostni vrstni red pri nakupih in zakupih: "Nikakor pri nakupu ali zakupu ne more priti sklad oz. država na drugo mesto."

V Državnem svetu bo kmetijsko ministrstvo predstavilo Resolucijo razvoja kmetijstva po letu 2020, katere sestavni del so tudi predlagane spremembe zemljiške zakonodaje.