Za podpis sporazuma je glasovalo 334 poslancev, 73 jih je bilo proti, dva pa sta se vzdržala. Sporazum bo moral sprejeti tudi zgornji dom parlamenta, nato pa ga bo potrdil ruski predsednik Vladimir Putin.

Svetovalec okoljevarstvene organizacije Greenpeace je že pred glasovanjem napovedal, da bodo zvečer z vodko nazdravili dumi.

Kjotski protokol bo tako postal mednarodno obvezujoč, saj ga bo podprlo več kot 55 držav, ki so leta 1990 v ozračje izpustile 55 odstotkov emisij.

Nasprotniki sicer opozarjajo, da bo sporazum ogrozil rusko gospodarsko rast, s tem pa tudi Putinove načrte o podvojitvi BDP-ja v naslednjih desetih letih.

Petodstotno zmanjšanje izpusta
Protokol predvideva zmanjšanje svetovnega izpusta toplogrednih plinov za pet odstotkov glede na raven iz leta 1990 do leta 2012. Države so si določile različne kvote. EU bo tako zmanjšal emisije za osem odstotkov, nekatere manj razvite pa jih bodo lahko celo povečale.

Washington odstopil
ZDA so od njega odstopile leta 2001, saj niso želele žrtvovati gospodarske rasti v zameno za čistejše okolje. Demokratski kandidat na bližajočih se predsedniških volitvah John Kerry je obljubil, da se mu bodo ob njegovi morebitni zmagi ZDA spet priključile.

Združeni narodi sicer menijo, da je trenutno stanje zelo slabo in da bodo industrializirane države do leta 2010 izpuste v primerjavi z letom 1990 povečale za desetino.

Kaplja v morje?
Strokovnjaki opozarjajo, da kjotski protokol ne bo rešil sveta pred vsesplošnim segrevanjem. Po njihovih izračunih bi se morale emisije zmanjšati za najmanj 60 odstotkov, poleg tega pa toplogredni plini v ozračju ostanejo tudi sto let in več.