V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih razvoz hrane močno povečal. V povprečju hrana prepotuje do 6.000 kilometrov od proizvajalca do naših krožnikov, pri prevozu pa izgubi tudi svežino in hranilne snovi. Slovenija vsako leto uvozi 150.000 ton žita, sadja in zelenjave, kar je kar polovico vseh porabljenih živil. Sami pridelamo dovolj govedine, perutnine in mleka. Cilj vsake države je, da je samooskrbna, kar je eden izmed razlogov za podpiranje domačih pridelovalcev.

Tisti, ki kupujejo hrano od lokalnih pridelovalcev, pravijo, da s tem skrbijo za svoje zdravje in podpirajo delovna mesta na podeželju. Pri pridelovalcih najdejo tudi proizvode, ki jih v trgovskih centrih ni, pomemben pa je tudi stik s proizvajalcem, saj gredo lahko, na primer, otroci v hlev pogledat živino. Hkrati skrbijo za okolje, saj ni dolgih oskrbnih verig, odpadejo pa tudi stroški skladiščenja in distribucije.

Še boljše sredstvo za boj proti podnebnim spremembam je ekološko pridelana hrana. Manjša namreč onesnaženost ozračja, saj se pridela od dva- do štirikrat manj ogljikovega dioksida, ljudje pa se s tem izognejo tudi strupenim pesticidom.

Vas zanima še kaj v povezavi z okoljskim odtisom hrane? Ob 19.40 si na TV SLO 1 oglejte Ekoutrinke.