Februarja je bilo sicer nadpovprečno vse - tako število padavinskih dni, količina padavin in tudi temperature, je za MMC pojasnil meteorolg na Agenciji RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič.

Velika količina februarskih padavin pa ne bo imela negativnih posledic - padavine februarja so dobre zaradi namočenosti tal, ki je prvi pogoj za dobro rast, ki se v marcu počasi že prebuja in vegetacija črpa vlago iz tal: "Bolje, da je februar nadpovprečno namočen, tudi če december ni bil, kot pa obratno," je pojasnil. Še ena prednost pa je to, da je v zgodnji pomladi, ko še ni prave vegetacije, nevarnost požarov, če je sušno - kar pa letos seveda ni.

Dva obraza istega meseca
Pred štirimi leti, leta 2012, ko je imel februar prav tako 29 dni, pa je bil ta mesec precej izjemen. V prvi polovici smo imeli kar hud mraz, temperature pod -10, zatišnih legah tudi pod -20 stopinj Celzija, snežilo je tudi na jadranskih otokih, v Črni gori so namerili rekordne višine snega.

V drugi polovici polovici meseca pa smo namerili rekordno visoke temperature, ki so se marsikje dvignile celo nad 20 stopinj.

Po nižinah snega le za vzorec
Februarja letos tako visokih temperatur nismo namerili, smo pa imeli dolga obdobja nadpovprečnih temperatur, le nekaj izjemnih dni je bilo podpovprečnih. Je bil pa njegov začetek toplejši kot konec - takrat so tudi presegale 15 stopinj, v zadnjih februarskih dneh pa so se gibale okoli pet stopinj.

V Ljubljani se je temperatura le petkrat spustila pod ničlo - 5., 6., 11., 12. in 27. februarja. Največ snega je bilo 13. februarja zjutraj - v prestolnici so takrat namerili 10 cm debelo snežno odejo, marsikje v okolici pa tudi do 20 cm, vendar je sneg hitro skopnel.

Po nižinah je snežilo prvič na začetku januarja (sneg je v Ljubljani obležal 8 dni) - in drugič sredi februarja (sneg je obležal le 3 dni). Dni s snežno odejo je bilo v Ljubljani le 11, kar je precej manj od stoletnega povprečja, ki znaša 43 dni, kažejo Arsovi podatki.

Letošnja zima ni bila ostra nikjer v Evropi
Ostre zime ni bilo letos nikjer po Evropi - ta je sicer vedno bolj izrazita v severnih predelih, kjer je vpliv polarnih zračnih mas pogostejši. Mehanizem mrzlih zimskih dni je predvsem ohlajanje zraka na polarnih območjih ob dolgih nočeh, te so najdaljše od druge polovice novembra do sredine januarja, ko se ozračje kar dobro ohlaja, potem pa je odvisno od zračnih tokov - kadar prinese tisti ohlajen polarni zrak bolj južno, tudi do nas, takrat imamo potem mrzla obdobja.

Če se to ne zgodi, pa naša geografska širina in bližina Sredozemskega morja lahko poskrbita za zelo mile zime in letošnja je bila - z eno besedo mila, kot jo je v pogovoru opisal Gregorčič.

"Precej različni so bili ti trije zimski meseci. December je bil kar suh, tudi brez snega po nižinah, januar je prinesel nekaj snega in padavin, vendar je bilo konec meseca v visokogorju še vedno malo snega. Je pa zato v februarju padla približno trikratna povprečna količina padavin - v večjem delu Slovenije je bilo tako. Zato smo zdaj v visokogorju dosegli ali celo presegli povprečno višino snežne odeje za to obdobje. Po nižinah pa je večinoma res deževalo, snega je bilo res malo za ta čas, a padavin je bilo toliko, da ko bomo potegnili črto pod vse tri zimske mesece, bo zima izpadla približno normalno namočena," je pojasnil.

Najbolj mrzla zima v Ljubljani je bila 1928/29
Najvišjo povprečno temperaturo je v Ljubljani po podatkih Arsa do zdaj imela zima 2006/07 - kar 5,1 stopinje Celzija. Sledita zimi 2000/01 s 4,3 stopinje in zima 2013/14 s 4,2 stopinje Celzija. Pozimi 1997/98 so v Ljubljani namerili povprečno zimsko temperaturo 3,7, lani in tudi letos pa 3,1 stopinje. Povprečna stoletna temperatura zraka v zimskem obdobju sicer v Ljubljani znaša 0,3 stopinje Celzija.

Nazadnje je bila povprečna zimska temperatura v Ljubljani pod ničlo v zimi 2005/06 (-0,3). Najbolj mrzla zima je bila 1928/29, ko je povprečna temperatura zimskega obdobja v Ljubljani znašala le -5,2 stopinje. Zelo mrzle so bile še zime 1939/40 (-4), 1941/42 (-3,9), 1962/63 (-4,2).

Zadnja mrzla zima pri nas je bila v sezoni 1984/85. V Ljubljani je bila takrat povprečna zimska temperatura -2,1, v januarju 1985 pa se je živo srebro v mestu tudi nazadnje spustilo pod -20 stopinj (-20,3 stopinj Celzija).

Koliko ima pri vsem opraviti El Ninjo?
Leto 2015 je bilo sicer prepričljivo najtoplejše v zgodovini, strokovnjaki pa opazen skok temperatur pripisujejo deloma vremenskemu učinku El Ninja, to je naravnemu vremenskemu ciklu v Tihem oceanu, ki z nekajletnimi razlikami opazneje poviša temperaturo oceana.

"Globalno gledano, je El Ninjo v zadnjih 12 mesecih res skrbel za to, da so bile temperature na celem planetu v povprečju kar rekordno visoke. Njegov vpliv na posamezna območja v Evropi pa ni tako zelo enoznačen - tudi mi smo imeli različne mesece, niso bili vsi tako izrazito topli, kot je bil februar, pa čeprav je pojav El Ninja vztrajal ves zimski čas," pa ob tem pravi Gregorčič.

Prav tako dodaja, da bo počasi slabel: "Ta anomalija v Tihem oceanu se bo nekje do poletja izničila in bodo tam nastopile normalne razmere. Zdaj je sicer še prisoten in nekaj mesecev tudi še bo, a njegova moč počasi usiha."

Pojavili so se tudi že zapisi, da bo prav zaradi El Ninja letošnje poletje še bolj vroče, kot je bilo lansko: "Kako bo s poletjem pri nas, se žal ne da napovedovati - ne glede na to, ali je El Ninjo ali ga ni. Vroča poletja imamo lahko tudi takrat, kadar tega pojava ni, to ni povezano," odgovarja Gregorčič.

"Napovedljivost vremena na našem geografskem območju žal ni taka, da bi lahko kar za več sezon vnaprej predvidevali, kakšno vreme bo. V resnici so vremenske napovedi uporabno zanesljive samo za približno dva tedna naprej - vse, kar je bolj v prihodnosti, je lahko podvrženo naglim spremembam, ki niso vnaprej pričakovane," je razložil meteogolog.

Marec bo očitno podoben februarju
Kakšno vreme lahko torej pričakujemo v bližnji prihodnosti? V prihodnjih dveh dneh bo vreme kar dinamično - padavine se bodo še naprej pojavljale, kot kaže, bosta sreda in petek edina suha dneva v tednu.

Tako vreme se bo predvidoma nadaljevalo še do sredine marca, izrazite otoplitve ali ohladitve ni pričakovati, verjetnost padavin bo ostajala visoka. Dnevne temperature se bodo lahko sukale okoli 10 stopinj Celzija, jutranje pa okoli ničle, je pojasnil Gregorčič.

Na Vitrancu bo najlepši petek
Ta konec tedna pa bo v Kranjski Gori tudi tekma za svetovni pokal v alpskem smučanju, kjer se bodo merili najboljši slalomisti in veleslalomisti - kakšno vreme lahko pričakujemo na Pokalu Vitranc?

Gregorčič pravi, da bodo na samem prizorišču najboljše razmere v petek, v četrtek bo v Julijskih Alpah verjetno zapadlo še nekaj novega snega, v noči na petek pa bodo temperature padle kar precej pod ničlo, zato bo sneg lepo pomrznil. V petek se obeta lep zimski dan, v soboto in nedeljo pa spet kaže na več oblačnosti in na novo verjetnost padavin.

"Na območju Kranjske Gore bo verjetno snežilo, je pa res, da bo sneg južen, zato bi znal malce zmehčati progo in povzročati določene organizacijske težave," napoveduje.

Smučanje še do velike noči?
Ko se sneg večkrat premrzne, ojuži in spet pomrzne, potem postane drugačen od svežega snega, še pojasnjuje meteorolog. Sezona turnega smučanja je sicer šele pred vrati - čas zanjo bi nekje v drugi polovici marca in prvi polovici aprila, "klasično" smučati pa naj bi se na večini slovenskih višje ležečih smučišč, sodeč po napovedih, dalo še do velike noči, ki bo konec marca.

"Najhitreje sneg namreč pobira odjuga z dežjem, te pa vsaj za nekoliko višje lege za zdaj še ni na vidiku," je sklenil Gregorčič.