Zaradi spremembe smeri vetra se je po poldnevu gladina začela zniževati, vendar v zgodnjih torkovih jutranjih urah pričakujejo nov porast vode. Če bi se gladina dvignila za 1,6 metra več od običajnega, bi bile to najhujše poplave v Benetkah v 30 letih, tako pa so tokratne poplave najhujše v zadnjih 22 letih.

Zaradi nevarnosti poplav so mestne oblasti po zvočnikih, s sirenami in sms-sporočili prebivalce in turiste pozvale, naj ne hodijo ven. Da bi olajšali gibanje po mestu, so postavili višje pločnike. Gibanje po poplavljenem mestu še dodatno zapleta stavka v javnem prevozu, ki je v Benetkah prizadela predvsem prevoz z vodnimi taksiji.

Do zvišanja gladine morja je prišlo zaradi kombinacije stalnih južnih vetrov ter močnega deževja in sneženja na severu Italije v zadnjih dneh. Benetke, te se že več let borijo z nevarnostjo, ki jo predstavlja naraščajoča morska gladina, so bile poplavljene že večkrat, najhuje pa je bilo 4. novembra 1966. Gladina vode je bila 1,94 metra nad običajno. Mestna oblast zato razmišlja, da bi poslopja v mestu dvignili do tri metre s pomočjo posebnih batov. Po izračunih bi za dvig vsakega poslopja ob hitrosti osem centimetrov dviga na dan potrebovali mesec dni.

Jadran zalil hrvaško obalo
Zaradi močnega juga in nizkega zračnega pritiska je poplavilo tudi hrvaško obalo. Pod vodo so središča Pulja, Umaga, Rovinja ter del Reke, poplavljena pa so tudi druga mesta ob obali.

Izkušeni ribiči menijo, da so poplave zaradi vremenskih pogojev nekaj običajnega ter da se bo gladina morja tekom dneva dvigala in spuščala.

Takšne poplave, kot je prizadela predvsem stari del Trogirja, ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Številnim čolnom, privezanim ob obalo je grozilo, da jih bo visoka gladina morja vrgla na kopno.

T. V.