Za pobudo se je skupina šestih nevladnih okoljskih organizacij odločila, ker ugotavljajo, da je bila novela zakona o kmetijskih zemljiščih sprejeta po skrajšanem postopku in brez sodelovanja javnosti, kar pa je v nasprotju z aarhuško konvencijo, katere podpisnica je Slovenija, ter ustavo, je pojasnila Renata Karba iz Umanotere. Ta nam nalaga dolžnost, da se mora v postopku sprejemanja okoljske zakonodaje nujno zagotoviti sodelovanje javnosti, je pojasnila Karba.

Organizacije zato želijo doseči razveljavitev zakona in obenem zahtevajo, da se v poslovnik DZ-ja vnesejo določila aarhuške konvencije glede sodelovanja javnosti, ko zakon predlagajo poslanci.

Novela razburila tudi stroko
Novela zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero so poslanci uzakonili ukinitev oziroma znižanje nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, je začela veljati 15. avgusta.

Ker se vsebina spornega zakona nanaša na zmanjševanje zaščite kmetijskih zemljišč pred nenadzorovano pozidavo in s tem nepovratnim uničenjem, gre po mnenju pobudnic za kršitev 71. in 72. člena ustave, ki državi nalagata posebno varstvo kmetijskih zemljišč in skrb za zdravo življenjsko okolje.

Novela je veliko prahu dvignila predvsem v strokovnih vrstah, kjer so opozarjali na možnost razprodaje najboljše kmetijske zemlje. Koalicija pa je novelo zagovarjala predvsem, ker naj bi z njo pospešili konkurenčnost slovenskega gospodarstva.