Do ljudi na Ljubljanskem barju ni mogoče priti z avtomobili, zato so razmere s čolni preverili civilna zaščita, gasilci in policija, je pojasnil namestnik poveljnika Civilne zaščite MOL-a Robert Kus. Čeprav so najprej govorili o evakuaciji 400 ljudi iz hiš ob Ižanski cesti, pa so nato preselili le tiste, ki si bodo to želeli.

Trenutno je takih pet, saj se je večina odločila, da raje ostane na svojih domovih v višjih nadstropjih, kjer varujejo svojo lastnino, je sporočila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Tisti, ki so zapustili domove, se bodo namestili pri prijateljih in sorodnkih, država pa jim ponuja tudi namestitev v centru za vojne veterane v Logatcu. Ministrica pravi, da razume ljudi, ki nočejo zapustiti svojih hiš, če to ni nujno potrebno, a opozorila, da voda še ne bo tako hitro upadla. Vodna gladina na Ljubljanskem barju namreč še ne pada, zato je ministrica zagotovila, da bodo v nenehnem stiku z ljudmi.
Na terenu v Ljubljani 550 reševalcev
Po besedah Kusa je sicer ogroženih okoli 50 ljudi. Pripadniki civilne zaščite bodo vsem, ki niso zapustili poplavnega območja, pripeljali osnovne potrebščine (mleko, kruh), nudili pa jim bodo tudi pomoč pri preseljevanju vrednih stvari v višje prostore, če bodo to seveda želeli. Voda namreč še vedno narašča na območju Črne vasi, Peruzzijeve ceste in Ižanske ceste, zato hitrega umirjanja razmer ne pričakujejo.

Na širšem območju Barja in Viča so na pomoč poleg gasilcev priskočili tudi vojaki, tako da je iz večine kleti na Viču voda že izčrpana. Svojim ljubljanskim kolegom so pomagali tako gasilci s Krasa kot s Štajerske, ves čas je bilo na terenu od 500 do 600 gasilcev. Najprej so bili gasilci večinoma zaposleni s prečrpavanjem vode, po besedah poveljnika ljubljanske gasilske brigade Tomaža Kučiča pa so jim pozneje težave povzročala tudi razlitja kurilnega olja.

Čeprav so vodo na Viču torej izčrpali, pa ostajajo zaprti vrtci: enota Kozarje, Hacetova ulica 13, enota Bonifacija, Ulica Malči Beličeve 20 in enota Zarja, Reška ulica 31.

Sava zajezuje pritoke in poplavlja
Težišče povodnji je še vedno v jugovzhodni in južni Sloveniji ter na Ljubljanskem barju. Upad poplavne vode lahko pričakujemo v noči na torek, je pojasnil meteorološki prognostik na Agenciji RS za okolje Janez Polajnar. Po njegovih besedah imamo namreč v Sloveniji kombinacijo dolinskih in kraških poplav, kar pomeni, da poplavna voda ne more odtekati v reke. Poplavljene površine se zaradi tega le počasi zmanjšujejo ali pa se sploh ne.

Ljubljanica ne more neovirano odtekati v Savo, ker je ta še vedno visoka in jo zajezuje, zato se njen pretok zmanjšuje počasi. "Ljubljansko barje se polni z zalednimi vodami kraškega obrobja, ta voda pa pritiska v globoke vodonosnike Barja in potiska talno vodo navzgor," pojasnjuje Polajnar. Tudi Krka ima v svojem spodnjem toku še vedno rekordno visok vodostaj, ker prav tako ne more odtekati v Savo. Sava je zajezila tudi reko Sotlo, zato so poplavljene površine ob spodnjem toku Sotle večje od običajnih in se le počasi zmanjšujejo. Ob tem pa Sava še vedno poplavlja Krško-Brežiško polje.

V porečju Save in Krke so tako morali v poplavljenih vaseh Mostec, Loče, Velike Malence in Krška vas, kjer je narasla voda dosegla pričakovano stanje, nekaj ljudi evakuirati, še vedno pa je poplavljen otok s Kostanjevico na Krki, kjer so hiše zalite z meter visoko vodo. 20 ljudi so že dopoldne evakuirali v osnovno šolo, nato pa so se odločili, da bodo prespali pri sorodnikih. Do hiš je mogoče priti le s čolni, z njimi jim dovažajo tudi hrano in vodo. Zaprta sta tako šola kot vrtec, velike težave so tudi z električno energijo.

V Laškem našteli 80 zemeljskih plazov
V Občini Laško ocenjujejo, da so poplave povzročile 10 milijonov evrov škode, skrb vzbujajoče pa je, da narašča število plazov. V neselju so ekipe s terena naštele 45 plazov, dan pozneje pa je število naraslo na 80. 15 jih resno ogroža stanovanjske hiše, na Obrežju pri Zidanem Mostu pa je v stari železničarski koloniji Majland od sveta odrezanih 32 hiš s 66 prebivalci. V dolino pridejo le prek železniških tirov, kjer poteka promet, še vedno jim grozi plaz, ki se še trga. Eno družino z Vrha nad Laškim so že evakuirali.

Na državnih cestah 15 milijonov evrov škode
Nadzorniki Direkcije RS za ceste, ki si stanje po obilnih poplavah prejšnji konec tedna na terenu ogledujejo že od petka, po prvih zbranih informacijah stroške vzpostavitve prevoznosti ocenjujejo na okoli sedem milijonov evrov, stroške trajne odprave posledic poplav pa na 15 milijonov evrov.

"Trenutno je škodo zelo natančno težko oceniti, saj do nekaterih delov porušenih cest ta trenutek niti ni mogoče priti," pojasnjujejo na direkciji. Vsi pogodbeniki so nemudoma pristopili k izvajanju potrebnih ukrepov. Poškodovana mesta so zavarovali, na nevarnih in neprehodnih mestih pa postavili zapore.

Plazovi ceste še uničujejo
Ponekod so posledice deroče vode hude. V Dragonji je odneslo 120 metrov ceste, v Predmeji pa 600 metrov. Več odsekov cest ostaja zaprtih. Kjer je mogoče, bodo zapore odstranjene takoj, ko ne bo več nevarnosti. Kjer so deli cest odtrgani, pa bodo takoj začeli sanacije, da bi zagotovili vsaj zasilno prevoznost.

Goriška: Začeli črpati vodo, zdaj pretijo plazovi
Ponoči se je v svojo strugo vrnila tudi reka Vipava, okrog 100 gasilcev in pripadnikov Civilne zaščite pa je začelo črpati vodo iz poplavljenih hiš. Najhuje je v Mirnu in njegovi okolici, kjer je poplavilo kar 120 stanovanjskih hiš.

Zaradi razmočenih tal zdaj veliko škodo povzročajo plazovi. Po besedah vodje regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko Sama Kosmača so v zadnjih dveh dneh našteli 40 plazov - največ, 15, se jih je sprožilo na Cerkljanskem, 12 v Mestni občini Nova Gorica, devet v občini Ajdovščina, dva na Idrijskem in po eden v občinah Miren - Kostanjevica in Vipava.

Plaz je pretrgal tudi električno napajanje črpališča Skuk, iz katerega se napaja vodovod Gora. Da bi prebivalcem Predmeje, Otlice in Kovka zagotovili pitno vodo, bodo črpališče opremili z agregatom, ajdovska komunalno-stanovanjska družba pa je napolnila rezervarje na Gori, da so prebivalci dan ali dva še preskrbljeni s pitno vodo.

Obala: Največ škode na komunalni infrastrukturi
Na Obali sta bregove prestopili Rižana in Dragonja. Največ škode je na cesti proti Bobrom ter med naseljema Babiči in Župančiči. Močno je poškodovana tudi cesta od Pomjana proti Župančičem. Sprožilo se je okoli 20 večjih plazov, dve družini sta bili evakuirani. Meja med Slovenijo in Hrvaško je prevozna le čez Šmarje proti Dragonji in mejni prehod Sečovlje. Mejni prehod Dragonja je zaprt, za tovornjake sta priporočena prehoda Jelšane oziroma Starod. Ceste bodo popravljali več dni.

Vodna ujma je prizadela tudi muzejski del Sečoveljskih solin, ki je dostopen le s čolni. Škodo ocenjujejo v 100 tisočih evrih, pred ujmo so uspeli rešiti le razstavne predmete. Še vedno je zaprto portoroško letališče, pod vodo je ankaranska dolina, kjer je uničen ves pridelek.

Celje: Škode za 6,6 milijona evrov
V Celju so poplave po prvih ocenah povzročile za 6,6 milijona evrov škode, stroški sil zaščite, reševanja in pomoči pa so znašali okoli 20.000 evrov. Celjski župan Bojan Šrot je dejal, da jo je celjska občina v poplavah relativno dobro odnesla, načrtovanje in izvedba nekaterih projektov na kanalizacijskem sistemu v preteklosti pa sta se pokazala kot pravilna. Opozoril je, da je treba za vzdrževanje vodotokov nameniti več denarja, saj zdajšnja sredstva ne zadoščajo. Občane Celja je opozoril, da se jesen šele začenja, zato naj se oskrbijo s protipoplavnimi vrečami.

Slovenska Bistrica: Grozijo predvsem plazovi
Na severovzhodu države je največ škode zaradi obilnih padavin utrpela Slovenska Bistrica. Po besedah poveljnika občinske civilne zaščite Danila Podlesnika je bilo najhuje ob porečju Ložnice in Bistrice, poplavljali so tudi manjši hudourniški potoki, veliko težav pa so imeli predvsem z meteornimi vodami med močnimi nalivi. Sprožilo se je nekaj zemeljskih plazov in zdrsov, ki jih že vse od prvega dne tudi redno pregledujejo.

Plaz se je tako sprožil na cesti Slovenska Bistrica-Šmartno na Pohorju v Spodnjem Prebukovju in na krajevni cesti v Ritoznoju, nekaj manjših plazov pa se je sprožilo tudi na kmetijskih zemljiščih. Težave jim trenutno povzroča še plaz v Tinjski Gori, kjer je poškodovana dovozna cesta do ene izmed hiš. Za zdaj višine škode še ne morejo oceniti, samo stroški intervencije pa po prvih ocenah znašajo skoraj 25.000 evrov. Podlesnik je omenil tudi dobro sodelovanje s sosednjimi občinami med intervencijami, zlasti z Oplotnico in Makolami.

Vojska aktivirala načrt Vihra - 866 vojakov
Včeraj si je prizadeta in ogrožena območja ogledala tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Po njenih besedah ekipe za zaščito in reševanje odlično opravljajo svoje delo, zaradi utrujenosti pa se jim bodo pridružili še dodatni gasilci in vojaki. V okviru načrta Vihra se bo reševalcem pridružilo 866 vojakov. Te bodo uvajali postopoma, glede na potrebe. Je pa vojska proti Brežicam in vasi Loče že poslala desantne čolne.

Voda bo ostala še nekaj dni, zdaj grozijo plazovi
Glede na to, da novih padavin do petka ni pričakovati, naj bi se zadeve umirjale, čeprav zelo počasi. Reke imajo namreč še zelo veliko vode in so opozorilni pretoki marsikje preseženi. Koliko časa bodo narasle vode še vztrajale, na Agenciji RS za okolje (Arso) še ne morejo predvideti. Opozarjajo pa, da bo na primer Kras na območju vsakoletnih poplav poplavljen še nekaj dni.

Video: Ministrstvo za obrambo

Poplave v Kostanjevici na Krki:

Poplave na Barju:

Poplave v porečju Krke: