Po prepričanju okoljevarstvenikov to početje škoduje oceanskemu dnu in ogroža določene vrste rib. Postopek namreč vključuje vlečenje težkih mrež in posebnih valjev po dnu na odprtem morju. Okoljevarstvena društva zadnja leta pritiskajo na Združene narode, naj dokončno prepovejo takšno ribarjenje, zainteresirane države pa se mu še niso pripravljene odpovedati.

Vprašljiva dobičkonosnost spornih ladij
Z morebitnimi uspešnimi pogajanji bi oblikovali sporazum, ki bi mu sledila razprava v generalni skupščini, kar pa se ni zgodilo. Ladjevja, ki so opremljena za ribarjenje z vlečno mrežo, ima enajst držav, največ takšnih ladij je v Španiji. Po nekaterih raziskavah naj takšno ribarjenje brez vladnih subvencij sploh ne bi moglo obstati.

Leta 2004 je poročilo svetovne konservacijske unije (IUCN) že ugotavljalo, da omenjenje ribolovne dejavnosti močno škodujejo biološki raznolikosti globokomorskih koralnih ekosistemov, in da bi lahko pripeljale do izumrtja nekaterih ribjih vrst.

Skromni napredek v varovanju morij
Vsi znanstveni dokazi in pritiski okoljevarstvenih organizacij pa niso prepričali delegatov v Združenih narodih, da bi zajezili nevarni ribolov. Države so se le zavezale, da bodo sprejele enostranske ukrepe, s katerimi naj bi njihova ladjevja pazila, da ne bi preveč poškodovala morskih ekosistemov. Kot glavna nasprotnica ostrejših ukrepov se je na pogajanjih izkazala Islandija.