Hrvaška je sicer protokol podpisala leta 1999, vendar ga ni ratificirala, dokler ni dobila zelene luči za višjo omejitev letnih izpustov ogljikovega dioksida, kar pa ji je bilo zagotovljeno lani.

Po kjotskem protokolu zdaj Hrvaška na leto v ozračje ne bi smela izpustiti več kot 34,62 milijona ton CO2-ja. Da bi to lahko uresničili, Hrvati načrtujejo več ukrepov: gradnjo vetrnih elektrarn in objektov, ki bodo za gorivo uporabljali biomaso, povečano uporabo biogoriva in Sončeve energije.

Na konferenci ZN-a o podnebnih spremembah v kenijski prestolnici Nairobi, ki je potekala med 15. in 18. novembrom lani, so Hrvaški odobrili dodatne emisije CO2-ja. Po treh letih pogajanj je lahko Hrvaška takrat emisije CO2-ja zvišala z 31,7 milijona ton za 3,62 milijona ton.

Kjotski protokol ratificiralo 55 držav
Kjotski protokol je bil podpisan leta 1997 v japonskem mestu Kjoto, vse od podpisa pa je njegova uveljavitev visela v zraku. Potem ko so od protokola odstopile ZDA, so namreč z njegovo ratifikacijo odlašale vse največje onesnaževalke okolja s toplogrednimi plini.

Pogoj za uveljavitev, da protokol ratificira najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih emisij toplogrednih plinov, je bil dokončno izpolnjen z ratifikacijo z ruske strani. Kjotski protokol je tako končno začel veljati 16. februarja 2005, kar je osem let po njegovem sprejetju.