Kot iz analiz ugotavljajo na ministrstvu za promet, največjo težavo povzroča promet, predvsem avtomobilski, druge oblike prometa k povečevanju izpustov ne prispevajo skoraj nič. Med letoma 1986 in 2006 je bila stopnja izpustov toplogrednih plinov najvišja prav leta 2006 in je za 2,7 odstotne točke presegala ciljne izpuste kjotskega protokola.

Povečan promet zaradi vstopa v EU
Iz poročila - vlada se bo z njegovo vsebino predvidoma seznanila na eni prihodnjih sej - je razvidno, da se je povečevanje izpustov začelo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, s tem pa je povezano tudi to, da je Slovenija pomembno evropsko tranzitno križišče. K izpustom toplogrednih plinov se prišteva še prodaja goriva tujcem, ki zaradi nižjih cen svoje avtomobile z gorivom napolnijo v Sloveniji, kar se nato tudi prišteva k slovenskim izpustom.

Najslabše se je torej odrezal promet, ki je oceno nezadovoljivo dobil na vseh področjih, najbolje pa industrijski procesi, ravnanje z odpadki, kmetijstvo in gozdarstvo. Proizvodnja električne energije je negativno oceno dobila pri tehnološki posodobitvi termoelektrarn, sklop raba energije v industriji pa pri spodbujanju povečevanja energetske učinkovitosti.
Potrebno bo še veliko dela
V poročilu zato predlagajo več potrebnih ukrepov, ki bi stanje le izboljšali. Poudarjajo trgovanje s pravicami do izpustov toplogrednih plinov, posodobitev termoelektrarn, povečevanje energetske učinkovitosti, spodbujanje javnega prometa, ozaveščanje ljudi glede porabe goriv v prometu, nadomeščanje fosilnih goriv z biogorivi, večanje uporabe električne energije v primerjavi z gorivi in ločevanje odpadkov.

Ob tem v poročilu še opozarjajo, da je EU do leta 2020 previdel zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za od 20 do 30 odstotkov, ministrstvo za okolje in prostor pa pripravlja strokovne podlage za obdobje do leta 2020. Že to leto začenjajo s projektom "Slovenija, nizko ogljična družba".

S. Z.