Neurje v noči s torka na sredo je največjo škodo povzročilo na Tolminskem, v Poljanski dolini in jugozahodni Ljubljani. Zaradi poškodovanih cest so bile nedostopne nekatere hribovske vasi na Škofjeloškem, neprevozna je bila tudi cesta v Baški grapi. Na Viču v Ljubljani so vodo iz objektov črpali vso noč.
Največje težave s posledicami nočne ujme so bile v naseljih ob vodotokih Sore, Gradaščice, Malega grabna in manjših hudournikih v občinah Žiri, Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Medvode, Domžale in Ljubljana. Te reke so v zgodnjih jutranjih ali dopoldanskih urah prestopile bregove, čez dan pa so se vrnile v svoje struge.
Čudno da radarji odplavljajo župane, poplave pa ne!
— Mataj Breznić (@Matej34) October 22, 2014
Na pomoč priskočila tudi vojska
Na širšem škofjeloškem območju je bilo poplavljenih okoli 500 objektov, še približno 500 pa je bilo ogroženih. Deroča voda in plazovi so poškodovali številne lokalne ceste. Ko je voda odtekla, so se številni gasilci in pripadniki civilne zaščite ter delavci cestnih podjetij trudili zagotoviti predvsem prevoznost cest. A voda in plazovi so ponekod odnesli dele cest. Prav tako so številnim prebivalcem pomagali s črpanjem vode iz kleti in pritličnih prostorov ter čiščenjem nanosov. V Gorenji vasi so za odpravljanje posledic ujme zaprosili za pomoč vojsko.
Če, če, če... Taka mala država, pa ne moremo poplavne vodotoke zrihtat! Ker? So enkraten dogodek? Ja niso! Naj se selimo v hribe? #poplave
— Felis (@Moj_ca) October 22, 2014
te poplave so skrajno sprevržene in neetične in kot take nimajo mesta v naši družbi. #miroukrepa
— jolanda buh (@jolandabuh) October 22, 2014
Lokalne ceste za silo očistili
Z neprevoznimi cestami so se soočali tudi ponekod na severnem Primorskem. Glavna cesta od Mosta na Soči do Petrovega Brda je bila na več odsekih povsem zasuta in poškodovana. V večjem delu so jo, podobno kot večino lokalnih cest, vsaj za silo očistili. V tem delu države sta največ škode povzročili predvsem reki Bača in Koritnica. V nekaj vaseh so bili tudi brez elektrike in vode, je za STA pojasnil poveljnik občinskega štaba tolminske civilne zaščite Jožef Dakskobler.
Ko so bile v exYu poplave, se je množično izvažala pomoč vseh vrst...kaj pa zdaj? Kje so zdaj dobrodelci, ko je treba pomagat doma?
— Boiian (@Boiiian) October 22, 2014
Ne mi dihat za ovratnik,Mali graben,raje se zlij...... #poplave
— C.Mirko (@C_Mirkic) October 22, 2014
Pod vodo tudi območja Viča, Podutika in Kosez
V Ljubljani so bila poplavljena predvsem območja Viča, Podutika in Kosez. Na slednjih dveh območjih, kjer je voda najprej odtekla, so vodo iz objektov večinoma hitro izčrpali. Na Viču so s črpanjem nadaljevali tudi ponoči, je za STA pojasnil vodja mestnega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus. Nato so pomagali ljudem pri odnosu kosovnega odpada. Kus je ob tem občane pozval, naj kosovne odpadke odlagajo na običajna območja, če zato potrebujejo pomoč, pa bodo na voljo. Kosovne odpadke je Snaga odvažala v četrtek in petek.
KLM naložbe in Electa basta MOLu dobavila 10000 rokavčkov za zaščito pred naslednjimi #poplave #Ljubljana. Biznis je biznis.
— Mitja Ravnikar (@MitjaRavnikar) October 22, 2014
Nekaj let nazaj je bilo poplavljeno isto območje Lj. Ali smo preveč računali na "100-letnost" ali pa gre zgolj za nespodobnost določenih.
— Ursa Cadez (@UrsaCadez) October 22, 2014
Država namenila 400 tisočakov
Za oceno škode, nastale v poplavah na območju Ljubljane, je tako kot na večini drugih prizadetih območjih še prezgodaj. Po grobi Kusovi oceni je bilo poplavljenih okrog 900 objektov. Z ocenjevanjem škode bodo predvidoma začeli v začetku novembra. Medtem ko točna višina škode, ki jo je povzročilo neurje, še ni znana, pa je že jasno, da občine od države ne morejo pričakovati vseh sredstev za sanacijo. Država bo zagotovila interventna sredstva v višini 400 tisoč evrov za očiščenje strug in tudi sredstva za sanacijo cest, je povedala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.
Kako strokovno imenujemo obilne poplave ki si sledijo na 4leta? Stoletne.
— Janez (@johnko89) October 22, 2014
V najlepšem mestu na svetu. #samosepiše "@KajzerFranc: Najlepše poplave na svetu."
— Barbara (@BarbBleu) October 22, 2014
Za poplave krive kratkotrajne intenzivne padavine
Razlog za poplave so bile po besedah vodje oddelka za območje zgornje Save pri Agenciji RS za okolje Urbana Ilca kratkotrajne, izjemno intenzivne padavine na relativno zelo majhnem območju. Vodotoki so v eni ali dveh urah narasli za tri oziroma štiri metre. Na vodomerni postaji na Poljanski Sori pred Škofjo Loko so izmerili pretok vode 335 kubičnih metrov na sekundo, kar presega stoletni pretok v višini 320 kubičnih metrov na sekundo. Kot je še pojasnil, so bili vodotoki v Poljanski dolini po letošnjem žledolomu očiščeni, tako da to ni vplivalo na poplavljenost.
Me zanima kaj bo @ZoranDELA komentar danes... Da poskuša Ljubljana izpodrinit Benetke s prestola najlepšega mesta na vodi? #poplave
— Kaja Batagelj (@BatageljKaja) October 22, 2014
Kaj sledi: nadčloveški napori gasilcev, CZ in vojske. Nato dobrodelni koncerti in nato pozaba do naslednje katastrofe #poplave
— Samo Vincetič (@DRealEstateAgnt) October 22, 2014
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje