Eden izmed dejavnikov, ki prispeva k pospeševanju podnebnih sprememb, je, poleg izpustov toplogrednih plinov tudi vedno večja količina odpadkov, s katero se spopada svet. Odpadki ne nastajajo samo v gospodinjstvih, temveč skozi celotno proizvodno verigo, ki je potrebna za izdelavo različnih izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Pogosto so ti odpadki tudi strupeni in okolju škodljivi. Epidemija koronavirusa je leta 2020 pripomogla k zmanjšanju količine nastalih odpadkov. V primerjavi z letom 2019 je v Sloveniji nastalo kar za 9 odstotkov manj odpadkov. Čeprav recikliramo vse več odpadkov, jih veliko še vedno konča na odlagališčih. Ko ti razpadajo, se v zrak sproščajo velike količine metana, kar pomembno prispeva k pospeševanju podnebnih sprememb.

Še vedno velja, da je najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane. Ni namreč dovolj, da svoje odpadke ločujemo, aktivno moramo zmanjševati tudi njihovo nastajanje, poudarja Marinka Vovk, direktorica slovenske mreže Centrov za ponovno uporabo. Kot pravi, vidi največji problem v uporabi izdelkov za enkratno uporabo, ki predstavljajo veliko potrato porabe virov. Ljudje izmed izdelkov za enkratno uporabo najpogosteje uporabljamo plastenke PET za vodo, embalažo za tople napitke, folije in vrečke. Najbolje bi bilo, da bi uporabo teh izdelkov popolnoma opustili.

Nakup novega izdelka naj bo zadnja možnost

Trajnostni način življenja temelji na petih temeljnih načelih: premisli in ne kupuj, česar ne potrebuješ, zmanjšaj porabo, ponovno uporabi, recikliraj in popravi. Najlažje začnemo spreminjati življenjski slog z upoštevanjem prvega načela. Pred vsakim nakupom se vprašamo, ali to res potrebujemo. Potem malo prespimo, in če se odločimo, da nekaj zares potrebujemo, lahko najprej preverimo pri prijateljih, družini, ali ima morda kdo to, kar si želimo, in ne uporablja več, nato preverimo trgovine z rabljenimi izdelki in Centre ponovne uporabe. Če želenega izdelka nikjer ni, mi pa ga res potrebujemo, potem ga kupimo. Nakup naj bo vedno naša zadnja možnost, saj se za izdelavo izdelkov porabi veliko naravnih virov in deviških materialov.

Sorodna novica Zakaj moramo elektronske odpadke nujno zbirati ločeno?

Količino odpadkov lahko zmanjšamo tudi z načrtovanjem vsakdanjih nakupov. Če se v trgovino odpravimo s seznamom, je verjetnost, da bomo kupili kaj, česar ne potrebujemo, manjša, prav tako pa bomo proizvedli manj odpadkov, saj bomo kupili samo to, kar potrebujemo in vemo, da bomo porabili. Tako lahko na primer občutno zmanjšamo količino odpadne hrane.

Gospodinjski aparati, krožniki, skodelice, pribor, kavči, fotelji pisarniški stoli itd. se velikokrat znajdejo na kupih za kosovni odvoz ali v zbirnih centrih, ki jih najdemo v vsaki občini, čeprav so velikokrat še vedno uporabni, pa čeprav samo po delih. Tukaj v igro vstopijo Centri ponovne uporabe, kjer predmetom podarijo novo življenje. Veliko izdelkov je namreč mogoče popraviti, obnoviti ali pa jih uporabiti za rezervne dele.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov

Ta teden v Sloveniji poteka evropski teden zmanjševanja odpadkov, v organizaciji ministrstva za okolje in prostor in Zbornice komunalnega gospodarstva. Glavna tema so krožne skupnosti in pomen sodelovanje in solidarnosti pri doseganju družbe brez odpadkov.

Evropska unija v glavnem razvojnem dokumentu v Evropskem zelenem dogovoru za dosego brezogljične družbe in družbe brez odpadkov predvideva celovito ekološko tranzicijo, ki naj poteka po krožnogospodarskem modelu.