Študija, ki so jo predstavili na konferenci Mednarodne komisije za kitolov (IWC), je zavrnila argumente nekaterih držav, ki trdijo, da kiti redčijo ribjo populacijo, ki bi jo ljudje lahko uporabili za hrano.

Japonska, Norveška in Islandija, ki še vedno prakticirajo kitolov, so predlagale nadzorovan ulov kitov, da bi zmanjšale pritisk na ribolovne družbe.

Kiti niso krivi
Profesor Daniel Pauly, eden od avtorjev poročila, je dejal, da so pokazali, da ljudje in kiti lahko živijo skupaj in da ni nobene potrebe, da bi jim napovedali vojno. Za propadanje ribarnic ni potrebno kriviti kitov, je dodal.

Raziskava je pokazala, da se kiti prehranjujejo v morjih, kjer je ribolova malo, le en odstotek rib pa naj bi pojedli na območjih, ki jih uporablja tudi človek. Kiti in delfini naj bi se večinoma hranili na Arktiki in Antarktiki, veliko vrst pa se hrani s planktonom. Poročilo ugotavlja, da so območja, kjer kiti lahko predstavljajo težavo lokalni ribolovni industriji, vendar zaradi njih ne moremo dovoliti vsesplošnega lova na kite.