Odločitev so člani Mednarodne kitolovske zveze sprejeli zgolj z enim glasom več v korist večine, da pa bo lov dokončno spet dovoljen, mora za to glasovati tri četrtine članov. V sprejeti resoluciji je zapisano, da moratorij na lov kitov ni več potreben.

Brazilija, Nova Zelandija in druge države, ki se zavzemajo za prepoved kitolova, so že napovedale nadaljnji boj. Poznavalci menijo, da čas komercialnega kitolova ni več daleč.

Po besedah novozelandskega konzervativnega ministra Chrisa Carterja gre za enega najhujših udarcev v boju proti lovu na kite, hkrati pa potezo komisije označil kot diplomatsko zmago Japonske. Ta meni, da se je število kitov v zadnjih desetletjih tako povečalo, da ponovni lov na nekatere vrste kitov ni pod vprašajem. Japonski namestnik poverjenika za kitolov Džodži Morišita je ob tem sicer dodal, da bo nadaljnji lov na kite potekal v v veliko manjšem obsegu kot v preteklosti, odločitev komisije pa označil za zgodovinsko.

Ostre besede po glasovanju
Resolucijo je pripravilo šest karibskih držav, podprle pa so jo vse večje kitolovne države, med katere spadajo Norveška, Islandija, Japonska in Rusija. Po glasovanju je prišlo do ostrih besednih spopadov med obema taboroma, saj je bila resolucija sprejeta le z glasom več v korist podpornikov. Predstavniki protikitolovnih držav so med drugim vpili, da Islandije ne priznavajo kot članice Mednarodne kitolovne zveze, saj je iz nje izstopila.

Komisija je leta 1986 prepovedala kitolov, da bi zaščitili ogrožene živalske vrste. V preteklosti so kitolovne države že večkrat poskusile spet uvesti kitolov, a so bile vedno preglasovane. Japonska in Islandija ubijata kite v znanstvene namene, medtem ko se Norveška ne zmeni za prepoved lov in vseskozi izvaja komercialni lov na kite.