Foto:
Foto:

Odločitev se nanaša na tista določila protokola, ki v EU-ju doslej niso bila pravno zavezujoča, nanašajo pa se predvsem na načine nadzorovanja in poročanje o emisijah in toplogrednih plinih.

Omenjeni protokol je EU tako v celoti prevzel v svoj pravni red in s tem potrdil svojo vodilno vlogo v boju proti klimatskim spremembam, so še poudarili v Evropski komisiji.

"Sprejeli smo vse zahtevane predpise, da izpolnimo svoje dolžnosti, ki izhajajo iz protokola. Dokument smo tako sprejeli še preden stopi v veljavo na mednarodni ravni. Kot velika skupina 25 držav nosi EU posebno odgovornost, da pokaže drugim vodilno vlogo na okoljskem področju," je ob tem med drugim povedala evropska komisarka za okolje Margot Wallström.

Letno ocenjevanje napredka
Kot omenjeno, so z uveljavitvijo vseh določil kjotskega protokola stopila v članicah EU-ja v veljavo tudi določila o nadzorovanju, beleženju in poročanju o emisijah in toplogrednih plinih. Na podlagi omenjenih določil bodo lahko članice povezave in EU-ja zasledovale svoje cilje in po potrebi sprejemale dodatne ukrepe. Določila se nanašajo tudi na koordiniranje med EU-jem in članicami na ravni Združenih narodov. Evropska komisija bo sicer letno ocenjevala napredek glede zmanjševanja emisij in toplogrednih plinov, po potrebi pa bo predlagala tudi sprejemanje primernih ukrepov.

Protokol še ne velja
Kjotski protokol k okvirni konvenciji Združenih narodov o klimatskih spremembah so države članice in EU kot celota ratificirale 31. maja 2002. Doslej ga je ratificiralo že 120 držav, ki predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva, vendar pa v veljavo ne bo stopil, dokler ga ne bo ratificiralo toliko industrializiranih držav, da bo vsota njihovih izpustov toplogrednih plinov v ozračje znašala 55 odstotkov vseh svetovnih izpustov. Z rusko ratifikacijo bi ta prag presegli, saj ta država sama v ozračje izpusti kar 17 odstotkov vseh emisij, vendar pa Moskva pristop k dokumentu za zdaj zavrača.

Ob ratifikaciji Kjotskega protokola se je EU zavezal, da bo izpuste toplogrednih plinov do leta 2008 oziroma 2012 zmanjšal za osem odstotkov glede na raven iz leta 1990.