Med drugim imajo pripombe na zavarovanja v kmetijstvu. Država jih s 60-odstotnim sofinanciranjem zavarovalnih premij spodbuja, naj zavarujejo svojo dejavnost in pridelek. Kljub temu so kmetijska zavarovanja težko dostopna zanje in po drugi strani zaradi visokih tveganj vse manj zanimiva za zavarovalnice.

Država spodbuja zavarovanja, od 1. julija dalje se je stopnja sofinanciranja zavarovalne premije dvignila s 55 odstotkov na 60 odstotkov. Tudi uredba o državni pomoči za tiste, ki imajo zavarovano, določa enkrat višjo pomoč, kot če pridelek ni zavarovan.

Problematika zavarovanj pa je težava že vrsto let. Izplačilo za škodo, ki jo zavarovalnice priznajo, se je z leti znižala na 70 odstotkov, kar je sicer precej več kot povrnjena škoda z državno pomočjo. Poleg visokih premij so visoke tudi odbitne franšize. Sadjar Boris Orešek poudarja: "Jaz zavarovalne premije ne morem vključiti v polno lastno ceno, po kateri prodam svoje pridelke. Zato pravim, da je to socialna kategorija, da nas zavarovanje zaščiti, da socialno ne propadem v letih s katastrofami."

Kombinacija zaščitnih ukrepov

Dogaja se tudi, da zavarovalnice zavračajo zavarovanje. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je dejal: "Pri pozebi tisti, ki ni bil pretekla leta zavarovan, na novo ne more vstopiti, tudi če si je kmetija na novo postavila sadovnjak in bi ga želela zavarovati proti pozebi. Zavarovalnica pač reče, da je omejena s temi vsotami, da jim to prinaša izgubo, in ne zavaruje."

Pri eni od zavarovalnic pojasnjujejo, da je v zadnjih letih pogostost pozeb prevelika, in to postaja pričakovani dogodek. Za kmetijske kulture sicer zavarovalnice izvajajo "predcenitve" škode, izplačila pa bodo izvedli glede na rastno dobo pridelkov.

Za kmetijske pridelovalce samo zavarovanje pridelkov seveda ni rešitev, ta je v kombinaciji vseh zaščitnih ukrepov, kot so protitočne mreže, sajenje rastlin, ki so odporne proti pozebi, suši ali moči, ter drugih tehnoloških ukrepov.