Država trenutno najbolj sofinancira in podpira rabo električne energije, pridobljene iz fotonapetostnih celic, zato ni nenavadno, da je gradnja sončnih elektrarn pri nas v vzponu. "Trend se zagotovo povečuje. Zdaj je v Sloveniji 260 sončnih elektrarn, od katerih je bila več kot polovica zgrajenih v zadnjem letu," so za MMC zatrdili na javni agenciji za energijo.

"Varnost in donosnost naložbe"
Sončna elektrarna na strehi lastne hiše se torej zdi dobra naložba vedno več posameznikom in gospodinjstvom, saj je Slovenija dežela z velikim številom sončnih dni. Da je sončna elektrarna danes verjetno ena izmed najbolj donosnih in varnih naložb, je prepričan nagrajenec za naj podjetnika lanskega leta. Uroš Merc, direktor podjetja Bisol, ki izdeluje sončne panele, je pred časov v MMC-jevem klepetu pojasnil, da je začetna vrednost investicije v takšno elektrarno res nekoliko višja, a pridobiti se da tudi precej ugodne zunanje finančne vire. "V tem primeru naložba niti ni tako visoka, je pa še bolj donosna. Se pravi: varnost in donosnost. Ne gre pa pozabiti na odnos do okolja," je dodal.

Z varnostjo naložbe je imel Merc v mislih državno podporo, ki jo lahko pridobijo manjše sončne elektrarne z do 5 megavatov proizvedene energije. Te se namreč lahko na agenciji za energijo prijavijo za eno izmed oblik pomoči - ali obratovalno podporo ali zagotovljen odkup proizvedene energije. Pri zagotovljenem odkupu bo Center za podporo prevzel proizvedeno elektriko in jo odkupil po vnaprej dogovorjeni ceni, ne glede na to, ali bo na trgu zanjo iztržil manj. Pri obratovalni podpori pa lastnik elektrarne sam na trgu prodaja energijo, država pa mu primakne razliko med proizvodnimi stroški in tržno ceno, ki jo enota iztrži na prostem trgu.

Državi prodamo elektriko in jo kupimo ceneje
A v praksi je za lastnike manjših elektrarn običajno to nemogoče, še posebej zato, ker je pri pridobivanju energije iz obnovljivih virov vse odvisno od razpoložljivosti teh virov. Če torej ni sonca, tudi električne energije ni. Ker pa se elektrika vedno prodaja vnaprej, je dobro v takih primerih vstopiti v neko bilančno skupino, ki nosi posledice, če je elektrika prodana, ne pa tudi proizvedena, je za MMC pojasnil Silvo Škornik z ministrstva za gospodarstvo.

Za male proizvajalce, ki se na trg ne spoznajo, je zato bolje, da so v takšni skupini. Na ta način imajo namreč zagotovoljen odkup, ne glede na to, ali v času, ko proizvajajo energijo, dejansko kdo odkupi to elektriko. Ker imamo prižgane luči, televizor in računalnik pogosteje v času, ko ni sonca in torej sončna elektrarna ne proizvaja energije, je po besedah Merca najbolj smiselno iz sonca pridobljeno energijo prodajati državi po višji ceni, na drugi strani pa kupovati elektriko na enak način kot do zdaj, po nižji ceni iz električnega omrežja.

Če je sofinancirana gradnja, odkup po nižji ceni
Na ta način se torej lahko zasluži še za kaj več kot le plačilo računa za elektriko. Koliko bo posameznik iztržil iz svoje elektrarne, je odvisno tudi od tega, koliko je vanjo vložil. Ker gre tukaj predvsem za veliko začetno investicijo, nekateri že pri sami gradnji zaprosijo za subvencijo države. Tako lahko z manj vloženimi sredstvi zgradijo večjo elektrarno in pridelajo več energije. Vendar je pri tem treba vedeti tudi, da bodo prvih 15 let, za kolikor država ponuja podporo, zanjo iztržili manj.

"Če lastnik oziroma upravljavec sončne elektrarne pridobi subvencijo za investicijo v gradnjo oziroma kredite s subvencionirano obrestno mero, to pozneje vpliva na višino prejete pomoči za proizvedeno električno energijo. Za vse proizvodne naprave, za katere so proizvajalci prejeli subvencijo, se podpora za proizvedeno električno energijo zniža," pravijo na agenciji za energijo. Znižanje je odvisno od višine prejete subvencije, vrste elektrarne in njene nazivne električne moči.

Kaj pa po pretečenem času, v katerem država zagotavlja podporo? Po 15 letih lahko gospodinjstvo samo prodaja električno energijo na trgu. "Ker vemo, da se večina na razmere na trgu ne spozna, lahko prodajo elektrike prepustijo Centru za podporo, ki jim je prejšnja leta tudi izplačeval obratovalno podporo ali zagotovljen odkup. Zanjo dobijo toliko, kot je elektrika na trgu vredna," se glasi odgovor Škornika.

Država spodbuja, sama pa ne investira
Čeprav si država torej prizadeva spodbujati rabo obnovljivih virov energije, ki so prijazni do okolja, pa je zanimiv podatek, da takih sočnih elektrarn ni na državnih poslopjih. V parlamentu so za MMC zatrdili, da imajo Eko-skupino, ki med drugim preučuje različne možnosti tudi za vpeljavo do narave prijaznih tehnologij v državni zbor, a konkretno o namestitivi fotovoltaike na streho še niso razmišljali. "Se bomo pa o tej temi pogovorili na enem od prihodnjih sestankov," so dodali.

Obrnili smo se tudi na vlado oziroma ministrstva. Po nekaj nejasnostih glede tega, kdo bi bil za takšno investicijo pristojen, smo na koncu dobili kratek odgovor z ministrstva za gospodarstvo: "Ministrstvo za gospodarstvo v proračunu za tovrstne investicije nima predvidenih sredstev."