Po odličnem izkupičku projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki so ga več mesecev pripravljali Ekologi brez meja, ki jim je uspelo na čistilno akcijo zvabiti več kot 250.000 ljudi, smo se s predsednikom Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karlom Lipičem pogovarjali o učinkih akcije in predvsem o tem, kaj bi za to, da država ostane čista, morali storiti državna in občinska oblast.

Kaj je ob čistejši državi še prinesla sobotna vseslovenska čistilna akcija?
V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije pozdravljamo to akcijo, tudi sami smo se vrsto let trudili znotraj Turistične zveze Slovenije v vsakoletnih spomladanskih čistilnih akcijah, a ni bilo podpore državnih institucij. Zato smo zdaj veseli, da so se država, mediji in seveda prebivalci odločili podpreti akcijo, ki je bila zelo celovita in je prinesla efekt. Ne le pri tonah očiščenih odpadkov, ampak predvsem pri ozaveščanju ljudi, od mlade generacije do odraslih, saj zdaj več ne moremo govoriti, da ljudje ne prepoznajo problema nelegalnih odlagališč.

Menite, da bo država zdaj izkoristila prednosti prvega registra divjih odlagališč po vsej Sloveniji in izvajala učinkovit nadzor, da ne bodo čez čas gozdovi in jarki spet polni?
Bojimo se, da država ne bo izkoristila tega registra, ki je velik izkupiček akcije. Zdi se nam, da se je akciji pridružila zato, da ne bi bila kritizirana. Registri divjih odlagališč na lokalnih ravneh so namreč ponekod že obstajali, saj nam je letos januarja v sklopu ankete, ki jo izvajamo vsaki dve leti, 190 občin odgovorilo, da imajo v lasti okoli 8.800 divjih odlagališč. Tudi župani se torej zavedajo teh lokacij, predvsem v velikih občinah pa težava nastane pri sanaciji odlagališč in finančnih sredstvih, ki so potrebna za to. Ni težava pobrati z vrečami tistih odpadkov, kot se je to dogajalo v soboto, veliko večja težava bo zdaj sanirati večja odlagališča. Tretjina teh pa je zelo nevarna za podtalnico, ker imamo opravka s kemikalijami, olji, starimi avtomobili. Več kot 11.000 odlagališč je bilo evidentiranih nad zemljo, še večja grožnja pa je vsaj še enkrat toliko odlagališč pod zemljo. Pred desetimi leti so na primer župani problematiko divjih odlagališč ob reki Savi rešili tako, da so z buldožerji kar zasuli nevarne odpadke.

Je tukaj zatajila država?
Nevarni odpadki so pristojnost države in inšpekcijskih služb. A brez reorganizacije inšpekcijskih služb, brez kadrovskih okrepitev - potrebovali bi vsaj še enkrat toliko inšpektorjev - ne bomo dosegli veliko. Veliko nelegalnih odlagališč je bilo namreč že prijavljeni, a se inšpekcijske službe v večini primerov s tem niso ukvarjale. Če bo slaba organiziranost ostala, bo tako tudi v prihodnje. Upam, da se novi minister za okolje zaveda te problematike. Na lokalni ravni se namreč večina slovenskih občin teh težav zaveda že vrsto let, veliko županov je sodelovalo pri različnih čistilnih akcijah.

Kaj bi bilo torej po vašem treba spremeniti?
Ministru za okolje bomo predlagali naslednje: reorganizacijo inšpekcijskih služb, ki so slabo organizirane in ne zmorejo vsega dela, treba je tudi okrepiti kadrovsko sestavo inšpektorjev in narediti notranje selekcije, saj nekateri izmed njih zdaj delajo na robu suma korupcije. Kot pomemben prispevek bi bila tudi uvedba laičnega civilnega nadzora nad divjimi odlagališči. To v neki meri sicer že počnejo lovci, ribiči in planinci, vendar nimajo pooblastila ministrstva. Predlagamo, da dobro organizirane zveze in društva, ki bi pridobile status društev javnega interesa, dobile tudi status javnega nadzornika, da bi lahko stvari zabeležili in jih javili naprej. Kaznovalna politika je seveda v pristojnosti države, predvsem inšpekcijskih služb in policije.

Kakšna bi bila učinkovita kazen za tiste, ki mečejo smeti na nezakonita odlagališča?
Policija ima na področju varstva okolja sprejet pravilnik, a se le redko pojavijo v naravi, precej več jih je pri merjenjih hitrostih na cestah in podobno. Se pa tudi tukaj pojavi začaran krog - če policija že najde kršilca, in to sporoči naprej, se stvari ustavijo na sodišču. Zato bi želeli, da na razgovoru o teh rešitvah poleg ministrstva za okolje sodelujeta še ministrstvi za pravosodnje in notranje zadeve. Če kaznovalna politika nima izvršbe, ni učinka. Predlagamo, da kršilca, ki ne more plačati kazni, pošljemo za dan v zapor, nato pa naj v naravi počisti smetišče. Kolikor je meni znano, za zdaj v Sloveniji še nihče ni bil kaznovan z zaporom zaradi takih kršitev, čeprav odlaganje nevarnih odpadkov v naravi pomeni uničenje podtalnice in pitnih vod, kar je po mojem enako kaznivo dejanje, kot če nekdo občutno prekorači dovoljeno hitrost na cesti in konča v zaporu. Tukaj pa se nič ne dogaja, prav tako ni nobenih zgledov. Nekaj represije bi moralo biti, da bi ljudje trikrat premislili, preden odložijo odpadek v naravo.

Gre torej za slabo zakonodajo ali njeno neizvajanje?
Na področju zakonodaje nimamo kaj dodajati, saj je bila implementirana iz evropske. Problem pa je njeno uvajanje v prakso. Razkorak med teorijo in prakso je prevelik. Drug vidik je naša politika ravnaja z odpadki, saj jih 80 odstotkov na deponijah še vedno zakopljemo v zemljo. Nujno je treba postaviti nov koncept in ob ločevanju ter reciklaži smeti uvesti še termični sežig. Prav tako je odločilno, da se župani občin nehajo politično prepirati, kje bodo lokacije centra zaravnanje z odpadki in regijskih deponij. Država bo morala z nekimi ukrepi uskladiti župane, ki imajo vsak svoj interes. Z razpršenostjo deponij in komunalnih podjetij namreč to problematiko le odmikamo.

Kako bi ocenili ekološko ozaveščenost Slovencev?
Glede okoljskega ozaveščanja pa smo na dobri poti. Da se je sobotne akcije udeležilo več kot 250.000 ljudi, je enkraten dosežek tudi v Evropi. Zadnjih deset let smo uvedli nekaj dobrih projektov za mlade - ekošole jih ozaveščajo o ekološkem načinu življenja, skupaj z šolami Unesco in z zdravimi šolami pokrivamo skoraj 90 odstotkov vsega učnega sistema. To je zelo pomembno, zdaj pa je to ozaveščanje treba širiti prek sredstev javnega obveščanja, nevladnih organizacij in občin tudi med občane, da bo Slovenija na dobri poti do okoljske ozaveščenosti in da bomo manj onesnaževali naše okolje.