Zdrava mokrišča zagotavljajo nujne ekosistemske storitve, kot so kakovostna pitna voda, prehranske dobrine, uravnavajo mikroklimo in podnebje, predstavljajo pa tudi učinkovite ponore in izjemna skladišča ogljika ter blažijo negativne učinke ekstremnih podnebnih pojavov, kot so suša in poplave. Gre tudi za naravne zbiralnike vode, ki količinsko bogatijo podtalnico in zagotavljajo večino sladke vode, ter naravne čistilne naprave, poimenovane tudi "ledvice pokrajin", so poudarili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Med mokrišča štejemo območja, ki so stalno ali občasno ovodenela, najpogosteje pa jih v naši bližnji okolici poznamo kot močvirja, nizka barja, šotišča, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune, poplavne ravnice rek in mlake.

Po navedbah ministrstva so izpostavljena trikrat hitrejšemu izginjanju kot gozdovi. Od leta 1700 jih je izginilo več kot 80 odstotkov, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 odstotkov.

Posledično se je za 81 odstotkov zmanjšalo število rastlinskih in živalskih vrst celinskih mokrišč, v obalnih in morskih mokriščih pa za 36 odstotkov. Med razlogi za izginjanje mokrišč pa so človekove dejavnosti, kot so njihovo izsuševanje in zasipavanje mokrišč zaradi potreb kmetijstva in pozidave, onesnaževanje vode in izsekavanje mokriščne vegetacije ter čezmerno izkoriščanje virov, so opozorili na ministrstvu in dodali, da jih v zadnjih desetletjih vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe in širjenje invazivnih tujerodnih vrst.

Na pomembnost revitalizacije mokrišč so opozorili tudi v Svetovni organizaciji za varstvo narave WWF. Kot so sporočili iz organizacije, bodo s petletnim projektom, imenovanim Revitalizacija Evropske Amazonke, ki se izvaja na območju petdržavnega UNESCO biosfernega območja Mura-Drava-Donava, na štirih lokacijah revitalizirali različne ekosisteme.

"Z vlaganjem v obnovo rek, mokrišč in šotišč vlagamo v podnebno odporno prihodnost in zelo smo veseli, da so to prepoznali naši donatorji, ki so se odločili vložiti v obnovo Mure, Drave in Donave na Hrvaškem ter v Sloveniji in Srbiji," je poudarila Ivana Korn Varga iz WWF Adria. V Sloveniji bodo natančneje obnovljeni mokrotni travniki ob reki Muri, kjer se bo s tradicionalno živinorejo v sodelovanju z lokalnimi kmeti, lokalnimi vrtci in šolami vzpostavil model krožnega gospodarstva, so še dodali.

Po njihovih navedbah v močvirnih habitatih živi kar 40 odstotkov vseh vrst in več kot milijarda ljudi na svetu, katerih dobrobit je neposredno odvisna od teh habitatov. Zato so takšne naložbe izjemno pomembne za Evropsko Amazonko, na ozemlju katere živi okoli milijon ljudi. "Le tako se lahko soočimo s podnebno krizo in krizo izgube biotske raznovrstnosti ter dosežemo trajnostni razvoj," je še poudarila Korn Varga.

Na ministrstvu si prizadevajo, da bi obrnili trend degradacije mokrišč in poskrbeli za njihovo obnovo, je sporočil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan in dodal, da mokrišča v velikem delu obnavljajo s projekti za območja Natura 2000, ki so sofinanciranimi iz državnega proračuna in različnih evropskih finančnih mehanizmov.

V sklopu projektov Natura Mura in zaDravo so v teku najobsežnejše renaturacije rečnih mokrišč v Sloveniji do zdaj. "Renaturacije reke Mure in Drave obsegajo obnovo poplavnih gozdov, mokrotnih travnikov, mlak in večjih mrtvic, obnovo stranskih rečnih rokavov ter obsežne revitalizacije rečne struge," je pojasnil Brežan.

V Sloveniji imamo tudi nekaj mednarodno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije. Med te se uvrščajo Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero s Križno jamo ter Rakovim Škocjanom.