Po podatkih službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU-ja Copernicus smo imeli najtoplejši januar doslej. Povprečna svetovna temperatura zraka je dosegla 13,23 stopinje Celzija, kar je 0,79 stopinje nad januarskim povprečjem v obdobju 1991–2020. V Evropi je bil januar drugi najtoplejši prvi mesec leta po januarju 2010.

Povprečna januarska temperatura je bila 1,75 stopinje Celzija nad ocenjenim povprečjem v obdobju 1850–1900. To je 19. zaporedni mesec, ko je bila povprečna svetovna temperatura zraka za več kot 1,5 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni.

Od februarja lani do vključno januarja letos je bila povprečna svetovna temperatura 0,73 stopinje nad povprečjem obdobja 1991–2020 in 1,61 stopinje nad ocenjenim povprečjem v obdobju 1850–1900.

V Evropi je bila povprečna januarska temperatura 1,80 stopinje oz. 2,51 stopinje Celzija nad januarskim povprečjem v obdobju 1991–2020, s čimer je letošnji januar drugi najtoplejši v Evropi po januarju 2010.

Povprečne temperature po svetu

Povprečne temperature so bile najvišje v južni in vzhodni Evropi, vključno z zahodno Rusijo. Pod povprečjem pa so bile temperature na Islandiji, Irskem ter v Združenem kraljestvu, severni Franciji in severni Fenoskandiji oz. na severu Norveške, Švedske in Finske.

Zunaj Evrope so povprečje v največji meri presegle temperature nad severovzhodno in severozahodno Kanado, Aljasko in Sibirijo. Nadpovprečne so bile tudi v južni Južni Ameriki, Afriki ter večjem delu Avstralije in Antarktike.

Pod povprečjem pa so bile temperature v ZDA, najbolj vzhodnih regijah Rusije, na območjih Čukotke in Kamčatke, Arabskem polotoku in v celinskem delu jugovzhodne Azije.

Povprečna svetovna temperatura gladine morja je bila januarja 20,78 stopinje Celzija, kar je druga najvišja mesečna temperatura v zgodovini. Višja je bila le temperatura januarja lani, in sicer za 0,19 stopinje.

Padavine in suša

Glede hidroloških razmer pa so pri Copernicusu poudarili, da so bili nadpovprečno namočeni posamezni deli zahodne Evrope. Močne padavine so ponekod povzročile tudi poplave. Bolj suhe razmere od povprečja pa so bile vzpostavljene v severnem delu Združenega kraljestva, vzhodni Španiji, severno od Črnega morja in na Irskem.

Zunaj Evrope pa so bili nadpovprečno namočeni Kanada, Aljaska, osrednji in vzhodni del Rusije, vzhodna Avstralija, jugovzhodna Afrika ter južna Brazilija. Bolj suhe razmere od povprečja pa so bile na jugovzhodu ZDA in v severni Mehiki, severni Afriki, na Bližnjem vzhodu, v osrednji Aziji, na vzhodu Kitajske, Avstraliji ter v večjem delu južnih delov Afrike in Južne Amerike.

"Januar 2025 je še en presenetljivi mesec, saj se nadaljujejo rekordne temperature iz zadnjih dveh let kljub razvoju pojava La Niña v tropskem delu Tihega oceana in njegovemu začasnemu hladilnemu učinku na svetovne temperature. Copernicus bo vse leto še naprej pozorno spremljal temperature oceanov in njihov vpliv na naše spreminjajoče se podnebje," je ob objavi podatkov dejala strateška vodja Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb Samantha Burgess.

Znanstveniki iščejo odgovore

Svetovno segrevanje je posledica izpustov plinov, ki segrevajo planet, zaradi človekovih dejavnosti, predvsem izgorevanja fosilnih goriv, vendar znanstveniki pravijo, da ne morejo v celoti pojasniti, zakaj je bil prejšnji mesec še posebej topel.

Tudi od sredine leta 2023 se nadaljuje niz presenetljivo visokih temperaturnih rekordov, saj so temperature za približno 0,2 °C višje od pričakovanih. "Osnovni razlog, da podiramo rekorde in da imamo že desetletja trajajoče segrevanje, je, da povečujemo količino toplogrednih plinov v ozračju," je za BBC News povedal Gavin Schmidt, direktor Nasinega Goddardovega inštituta za vesoljske študije. "Zakaj točno sta bili leti 2023 in 2024 ter začetek leta 2025 tako topli, pa skušamo šele ugotoviti, saj je to povezano z drugimi stvarmi," je dodal.

Na začetku lanskega leta je svetovne temperature dvigoval naravni vremenski vzorec El Niño, ko se je nenavadno topla površinska voda razširila po vzhodnem tropskem Tihem oceanu. Pri tem se v ozračje sprošča dodatna toplota, kar zvišuje svetovne temperature. Po podatkih ameriške znanstvene skupine Noaa se letos namesto tega razvijajo razmere La Niña, ki naj bi imele nasprotni učinek.

Zato Adam Scaife, vodja mesečnih oz. desetletnih napovedi pri britanskem meteorološkem uradu, pravi, da "če bi ga pred nekaj meseci vprašali, kako bo videti januar 2025 glede na januar 2024, bi bil njegov najboljši odgovor, da bo hladnejši. Zdaj vemo, da ni tako, in pravzaprav ne vemo, zakaj je tako."