Maja Horvat z inštituta Solayea, ki je sodeloval pri protestu, je dejala, da zahtevajo konkretne in ambiciozne cilje, ki bi vodili do bolj trajnostne družbe. Pojasnila je, da opozarjajo na nujnost sprejetja konkretnih in ambicioznih ciljev, po njenih besedah časa ni več dovolj, trenutna pot pa ne vodi v pozitivno smer.

"Včasih se mi zdi, da je Slovenija še vedno v obdobju fosilnih goriv in da se kar ne moremo odtrgati od tega, čeprav vsi vemo, da nam to ne prinaša dobrih rezultatov," je dejala. Dodala je, da si želijo, da bi bili ukrepi proti podnebnimi spremembami med prednostnimi nalogami države.
Več konkretnih zavez in bolj ambiciozna politika
V nevladnih organizacijah Focus, Greenpeace in Umanotera, ki so se prav tako udeležile protesta, pa so v izjavi za javnost opozorili, da se je nova slovenska vlada s koalicijsko pogodbo dogovorila za ambiciozno podnebno politiko.
Zato od nje pričakujejo, da bo podprla zavezujoče cilje za 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 45-odstotni delež obnovljivih virov energije in 40-odstotno zmanjšanje predvidene porabe energije do leta 2030 na ravni EU-ja.

Dodali so, da se države in njihovi voditelji konkretnim zavezam izogibajo že leta, podnebna kriza pa je tako velik izziv, da "moramo takoj in zdaj začeti ukrepati prav vsi - še najbolj pa ravno naši voditelji", so še zapisali.