Kot je na predstavitvi rezultatov raziskovalnega projekta Projekcija vodnih količin za namakanje v Sloveniji pojasnila Pintarjeva, v Sloveniji v povprečju letno z enega kvadratnega kilometra odteče 27 litrov vode na sekundo.

"Želimo imeti zimsko akumulacijo vode, da ne posegamo v že tako kritično gladino vode v poletnem času," je poudarila in dodala, da imamo v Sloveniji dovolj vodnih virov, da se lahko uspešno borimo proti suši.

Ob tem je izpostavila, da za načrtno zbiranje meteorne zaledne vode v skladu z zakonom o vodah ni treba pridobiti vodne pravice oz. vodnega dovoljenja. Mala zbiralnica je lahko globoka največ tri metre, imeti pa mora tesnjenje, utežbo pregrade in urejen visokovodni preliv.

Namakali bi lahko tudi z odpadno vodo
Projekt je nadaljevanje ocenjevanja vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi, ki je pokazalo, da je v Sloveniji za namakanje potencialno primernih 195.000 hektarov kmetijskih zemljišč. Z vodo, ki je na voljo v površinskih vodah, bi - neupoštevajoč sistem delitve vode in upoštevajoč vodne količine iz zadrževalnikov, ki so v osnovi namenjeni za hidroenergetsko rabo - lahko namakali 6.770 hektarov kmetijskih zemljišč.

Za namakanje bi lahko uporabili tudi podzemne vode. Veliko tovrstnih voda, s katerimi bi lahko namakali 118.000 hektarov kmetijskih zemljišč, pa je mestoma izjemno omejenih. Možnost za namakanje predstavljajo tudi odpadne vode, predvsem na območjih brez površinskih tekočih voda (Kras, Primorska).

S projektom želijo pripraviti tudi navodila za optimizacijo in vzdrževanje malih namakalnih sistemov. Predlagali bodo tudi nekatera priporočila in izboljšave pri zdajšnji zakonodaji, da bi s tem prihodnjim graditeljem malih namakalnih sistemov olajšali pot do potrebnih dovoljenj.