Na ta dan leta 1987 je bil sprejet montrealski protokol o snoveh, ki škodijo ozonskemu plašču. Do zdaj ga je ratificiralo 168 držav, Slovenija že leta 1990, podpisnice pa zavezuje k zmanjševanju in preprečevanju emisij ozonu škodljivih snovi.

Slovenija je v skladu s protokolom opustila uporabo škodljivih freonov v industriji, ki v zraku trajajo do 1.700 let, leta 2003 pa sprejela tudi pravilnik o ravnanju z odpadnimi, ozonu škodljivimi snovmi.

Ljubljano so v teh dneh obiskali predstavniki evropske komisije za varovanje ozonskega plašča in ugotovili, da Slovenija ravna skladno z evropsko uredbo o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.

Od leta 1979 se je po podatkih evropskih okolijskih agencij ozonska luknja nad Evropo že zmanjšala za sedem odstotkov, ob nadaljnjem izvajanju vseh zadanih ukrepov iz montrealskega protokola pa bi se do leta 2050 lahko obnovila na raven iz leta 1970.

Najtanjša nad Antarktiko
Ozonska plast je del stratosfere v pasu med 10 in 50 kilometri nad Zemljo in varuje njene prebivalce pred škodljivimi vplivi ultravijoličnega sevanja. Najtanjša je v pomladnih in poletnih mesecih, ozonska luknja pa največja nad Antarktiko in Arktiko. Vse skupaj prispeva k učinku tople grede, s čimer se ruši tudi naravno ravnovesje.