Mladi za podnebno pravičnost so pred srečanjem o energetski samooskrbi, ki ga je za državni vrh sklical kabinet predsednika vlade Roberta Goloba, na povabljence naslovili javno pismo z naslovom "Proti politikantskemu referendumu – za strokovno, transparentno in odgovorno odločitev o Jeku 2". Na srečanje, ki bo potekalo v torek, je premier povabil predsednico države Natašo Pirc Musar, predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič, predsednike parlamentarnih strank in poslanca obeh narodnih skupnosti.

Sorodna novica Predlog referenduma za JEK 2 pred poslanci na začetku marca

V pismu pozivajo, naj se pobuda za razpis posvetovalnega referenduma, ki jo je 18. januarja vložila poslanska skupina SDS-a, zavrne. "JEK 2 predstavlja medgeneracijski projekt, ki bo izjemno pomembno določal razvoj naše države. Ker bo investicija znašala več milijard evrov, so se okoli projekta že začeli zgrinjati akterji, ki v projektu vidijo možnost nabiranja političnih točk in lastnih, kapitalskih koristi. Zadnja točka na tej poti je pred kratkim podan predlog za razpis posvetovalnega referenduma glede JEK-a s strani SDS-a," so prepričani Mladi za podnebno pravičnost.

Kot poudarjajo, je tudi v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu zapisano, da je glede odločanja o jedrski energiji potrebna celovita preučitev možnosti dolgoročne rabe jedrske energije, ki naj vključuje tako ekonomske kot druge strokovne analize, na podlagi katerih naj bi nato najkasneje do leta 2027 sprejeli odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne. Zadnji vladi Janeza Janše pa očitajo, da je pri oblikovanju Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 zaobšla slovensko in EU-zakonodajo in še pred opravljenimi analizami in celovito presojo vplivov na okolje vključila zgolj scenarij, ki poleg obnovljivih virov za razogljičenje predvideva tudi jedrsko energijo.

V gibanju so izpostavili tudi odločno podporo Gospodarske zbornice projektu, ki po njihovem mnenju pripravlja vprašljive študije o drugem bloku jedrske elektrarne. V GZS-ju tako po mnenju Mladih za podnebno pravičnost JEK 2 zagovarjajo v času, ko cena električne energije, ki jo bo proizvedel, še ni znana, stroškovne cene električne energije iz nedavno zgrajenih evropskih jedrskih elektrarn oz. evropskih jedrskih elektrarn v gradnji pa presegajo trenutne cene vnaprej zakupljene elektrike. "Takšno popreproščeno govorjenje GZS-ja za strokovne debate ni primerno ter nas spominja na zavajanja, ki so se odvijala v času Teša 6. Za tehtno odločitev glede JEK-a 2 potrebujemo več strokovnosti," so prepričani.

V gibanju se torej bojijo, da bi se pri projektu gradnje JEK-a 2 ponovila zgodba šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, zaznamovana s korupcijskimi aferami. Hkrati predlagajo ukrepe za "transparentno, strokovno in odgovorno" vodenje projekta. Med njimi je tudi vzpostavitev civilnega nadzora. Člani naj bi bili neodvisni posamezniki in posameznice z visoko stopnjo integritete, brez političnega članstva ali kazenske preteklosti, z različnih področij, kot so ekonomija, pravo, varstvo okolja, geologija, sociologija, jedrska tehnika, elektrotehnika itd. Zagotovljen naj bi imeli dostop do podatkov in ob večjih nepravilnostih možnost ustavitve projekta.

Sorodna novica SDS je vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Jeku 2

Prav tako predlagajo redne javne razprave o JEK-u 2, redne novinarske konference in telefonsko linijo za vprašanja državljanov. "Linija naj bo odprta po vnaprej znanem urniku, prek nje pa naj državljani izvedo želene informacije ali se pogovorijo o skrbeh in strahovih glede jedrske energije," predlagajo.

Mladi za podnebno pravičnost še menijo, da bi morala biti opravljena "strokovna analiza natančnosti ocenjevanja stroškov in koristi preteklih projektov v elektroenergetskem sektorju z jasnimi zaključki in priporočili, kako naj se vodijo prihodnji veliki infrastrukturni projekti v državi". Prav tako bi morala biti opravljena poglobljena analiza tveganj projekta JEK 2 v skladu s prakso v najrazvitejših državah. Pri čemer naj se upoštevajo predvsem ključne ekonomske spremenljivke projekta, kot so sprememba cene projekta, sprememba cene električne energije in dodatni stroški zaradi gradnje skladišča visokoradioaktivnih odpadkov. Analizo bi po mnenju gibanja moral financirati investitor.

"Podpisovanje političnih dokumentov podpore projektu naj steče šele, ko so znani ključni ekonomski, tehnični, družbeni in okoljski vidiki projekta," še poudarjajo Mladi za podnebno pravičnost.