Najbolj je visoka plima prizadela Piran - na Tartinijevem trgu je bilo več kot pol metra vode. Poškodovan je obrambni pomol oz. skalomet v Piranu. V Izoli je poškodovana kamnita pot proti Svetilniku, voda pa je zalila tudi hotel Marina, Manziolijevo palačo in nekatere druge objekte.

Čeprav ni prvič, da je poplavilo Obalo, pa je tokrat škoda precej večja, saj se je pokvarila opozorilna sirena na gasilskem domu, zato prebivalci niso mogli pravočasno umakniti svojih avtomobilov s parkirišč. V zavarovalnicah so že začeli popisovati škodo - do zdaj je skupaj prijavljenih že nekaj sto odškodninskih zahtevkov, večinoma gre za škodo na nepremičninah.

Precejšnjo škodo je visoka plima povzročila tudi na Sečoveljskih solinah - škode na nasipih naj bi bilo po prvih ocenah za več sto tisoč evrov.

Plimovanje je lahko povišano še v sredo
Vremenoslovci so za dopoldne napovedovali povišano plimovanje, a gladina morja ni bila tako visoka kot v ponedeljek, ko se je v Kopru dvignila do 372 centimetrov in ko smo bili priča največjemu poplavljanju v zadnjih 39 letih. Janez Polajnar z Agencije za okolje RS je za MMC povedal, da bo plimovanje morja povišano tudi v sredo dopoldne.

Najvišja izmerjena višina morja je bila leta 1969, ko so namerili 394 centimetrov. Morje sicer na leto povprečno poplavlja 7,3-krat. Poplavlja večinoma v jesensko-zimskem času, kdaj pa tudi v spomladanskih mesecih. Za poplave so običajno krivi nadpovprečno visoka plima, ki jo povzroči padanje zračnega tlaka, in južni vetrovi. Na slovenski Obali je ob visoki gladini morja najbolj ogrožen Piran, pravijo na Arsu.

Možnost poplavljanja kraških rek
Agencija za okolje pa še vedno opozarja na možnost, da poplavijo kraške reke, saj se gladina teh še vedno zvišuje: "Pretoki kraških rek počasi dosegajo najvišje vrednosti, pričakujemo pa, da se bodo proti večeru in ponoči začeli zmanjševati." Opozorilo velja predvsem za Ljubljanico, ki bo poplavljala na območju vsakoletnih poplav, Krko in Vipavo. Ob močnejših padavinah se lahko zviša tudi gladina manjših rek. Gladina večine rek po Sloveniji sicer počasi upada.

A. K. K./A. M./T. K.