Po besedah poveljnika pomurske civilne zaščite Martina Smodiša danes novih zahtev za intervencije v Pomurju ni bilo, če ne bo večjega deževja, pa bo potreben še vsaj teden, da se bodo razmere stabilizirale.

Vodo še vedno črpajo na območju Beltincev, Turnišča, Velike Polane, Lendave in Ljutomera, nekaj enot so že razpustili, iz Lendave so odšli tudi vojaki, ki so pomagali pri gradnji obrambnega nasipa pod avtocesto. Prav Lendava je bila danes na udaru, saj so ji poleg potokov grozile tudi zaledne vode.

Po besedah lendavskega župana Antona Balažeka so razmere pri njih od petka precej kritične in dramatične, saj so imeli nevšečnosti vsako noč - od deževja, poplav v naselju Mostje, ki so ga komaj rešili in nekatere prebivalce hoteli tudi evakuirati, vendar na to niso pristali, v nedeljo in ponedeljek jih je ogrožala Mura, danes pa zaledne vode. S pomočjo pripadnikov Slovenske vojske so skupaj z gasilci, prostovoljci in vojaki pod avtocesto s protipoplavnimi vrečami zaprli pot vodi, ki je pritekala s polj in ogrožala mesto.

Pod mostom ni bilo kritično
Ob ocenjevanju škode pa potekajo tudi preiskave, zakaj sta umrla sodelavca AMZS-ja. Na Vranskem je preglednik v soboto okoli 2. ure zjutraj pregledal Most čez potok Bolska in ugotovil, da takrat ni bilo povečanega vodostaja oz. da ni bilo nič kritičnega, je povedal Marko Krajnc, direktor Energetike projekt Vransko. Prav ta družba ima z vransko občino podpisano koncesijsko pogodbo za upravljanje in vzdrževanje cest.

Ko sta se nekaj pred 6. uro tja zapeljala 30-letni voznik avtomobila iz Avto-moto zveze Slovenije in njegova 17-letna sopotnica, je voda odnesla njun avtomobil. Našli so ju mrtva. Krajnc ocenjuje, da so most spodnesli vejevje in debla kot posledica februarskega žledoloma.

Vejevje je zamašilo pretok, zato je voda začela teči ob levi in desni strani mostu. Ali je bil most ustrezno gradbeno zgrajen, pa ne zna povedati. Vranski župan Franc Sušnik je v ponedeljek sporočil, da je celjsko podjetje Subra junija 2007 izdelalo projekt za most čez Bolsko. Sestavni del tega projekta je hidrotehnično poročilo družbe Hidrosvet, ki predvideva regulacijo in prestavitev struge Bolske v dolžini okoli 500 metrov.

"Izgradnja mostu, širokega 20 metrov, kot ga predlaga poročilo in kot je obdelano v projektu, bi občina Vransko zlahka zmogla in bi bil most že narejen. Prestavitev struge Bolske pa je v pristojnosti države in je finančno prevelik zalogaj za našo občino," je še zapisal Sušnik.

Stanje se še ni povsem umirilo
Na poplavljenih območjih se nadaljuje odpravljanje posledic vodne ujme. Razmere se počasi umirjajo, saj se poplavljene površine zmanjšujejo, a bo ponekod voda še vztrajala do konca tedna. Tako bo na širšem območju ob reki Krki, ostale bodo tudi poplavljene površine ob reki Muri.

Ujma je najbolj prizadela Dolenjsko, Posavje in Pomurje ter dele Štajerske in Koroške. Še vedno so poplavljeni deli Dolenjske in Pomurja, marsikje drugje grozijo zemeljski plazovi. Z najhujšimi razmerami se še vedno spopadajo v Pomurju ter na Dolenjskem, v najbolj prizadeti dolenjski občini Kostanjevica na Krki se stanje še ni povsem umirilo.

Hidroelektrarne v protipoplavni vlogi
Hidroelektrarne na spodnji Savi, ki so jih ob povišanem vodostaju v soboto za skoraj 24 ur ustavili zaradi izenačevanja padca vode, spet normalno obratujejo. Povišana Sava ni ogrozila gradbišča HE Brežice, sicer pa je, čeprav še nedograjena, veriga spodnjesavskih HE ob zadnji povodnji odigrala del protipoplavne vloge.

Že začasna deponija med Savo in Krko, ki so jo nasuli ob gradnji HE Brežice, je ob zadnjih poplavah precej vplivala na tamkajšnjo raven vode. V omenjenih vaseh v brežiški občini je tudi preprečila, da bi zaradi razlitja vode nastale katastrofalne razmere kot ob povodnji leta 2010, čeprav je bil pretok Save zadnje dni praktično enak. V HESS-ju so prepričani, da bodo s poglobitvijo savske struge od HE Brežice do Term Čatež dokončno odpravili poplavno ogroženost Krške vasi in Velikih Malenc.

Takšna količina vode ni za naše vodotoke
V Agenciji za okolje opozarjajo, da naši vodotoki za tako velike padavine, kot so bile pretekli konec tedna, niso predvideni. Večina vodotokov lahko prenese vodne količine povratnih dob do 20 let, kar je več, se razliva. Ko se voda razlije čez rob, nobena očiščenost in urejenost vodotoka ne zadoščata.

Redna vzdrževalna dela, med katera sodi tudi čiščenje strug plavja in naplavin, so v pristojnosti Arsa. To delo se opravlja prek koncesionarjev oz. javne službe urejanja voda. Za samo redno vzdrževanje ima Arso na razpolago 7,6 milijona evrov sredstev, v minimalnem obsegu prednostnih nalog pa bi potrebovali 25,5 milijona evrov. "Vsakoletno zanemarjanje vzdrževanja zaradi pomanjkanja denarja povzroča večje stroške pri sanacijah v neurjih nastalih poškodb," opozarjajo na agenciji.

"Proti vodam s 100-letnimi povratnimi dobami lahko učinkovito pripomore le skrbno načrtovanje zadrževanja vode vzdolž celotnega vodotoka," poudarjajo. Kot primer dodajajo čiščenje struge pred dnevi močno uničenega Petačevega grabna v občini Dobrova - Polhov Gradec. "Po štirinajstdnevnem čiščenju je danes popolnoma enako zasut, kot je bil takoj po neurju konec avgusta," navajajo.