Posojilni programi so usmerjeni v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Foto: BoBo
Posojilni programi so usmerjeni v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Foto: BoBo
false
22 milijonov je na voljo posameznikom, podjetjem in občinam.
false
Po več letih so znova na voljo tudi nepovratne subvencije. Foto: Reuters

Za okoljske naložbe občanov je na voljo šest milijonov evrov posojil z nižjo obrestno mero kot lani: trimesečni euribor z 1,3-odstotnim fiksnim pribitkom. Odplačilna doba ostaja 10 let.

Za okoljske naložbe podjetij, samostojnih podjetnikov in zasebnikov pa je na voljo pet milijonov evrov. Največji poudarek je na naložbah, katerih učinki se najbolj kažejo v zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov – posojilo lahko v teh primerih doseže 85 odstotkov priznanih stroškov naložbe.

Sledi nabor ukrepov, katerih prevladujoči okoljski učinek je zmanjševanje drugih izpustov v zrak, kot so prašni delci, dušikovi oksidi in druga specifična onesnaževala. Tudi v tem primeru lahko znaša delež posojila do 85 odstotkov priznanih stroškov naložbe.

Za naložbe v varstvo voda in naložbe v ravnanje z odpadki bo posojilo lahko znašalo do 80 odstotkov priznanih stroškov naložbe, za spodbujanje začetnih naložb, ki presegajo veljavne okoljske standarde, pa bo posojilo odobreno v višini do največ 75 odstotkov priznanih stroškov naložbe.

Posojila so v tem razpisu na voljo po obrestni meri trimesečni euribor s fiksnim pribitkom 1,3 odstotka, kar je manj kot lani, odplačilna doba pa je do 15 let.

Za občine tudi nepovratne subvencije
Denar je na voljo tudi za občine, in sicer v višini pet milijonov evrov z obrestno mero trimesečni euribor plus enoodstotni fiksni pribitek, ki je glede na lanski poziv nižji za 0,8 odstotne točke. Najdaljša odplačilna doba je 15 let.

Pri kreditiranju naložb občin je največji poudarek posojilnega programa na področju trajnostne mobilnosti. Ostali nameni vključujejo še naložbe v varstvo voda in ravnanje z odpadki.

Eko sklad je ob tem po treh letih zopet objavil tudi javni poziv za dodeljevanje nepovratnega denarja občinam za nove naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih novih stavb splošnega družbenega pomena; v vreči je za ta namen šest milijonov evrov.

Precej pogojev za pridobitev denarja
Pri tem je obvezna vgradnja ustreznega zunanjega stavbnega pohištva, določila se nanašajo tudi na toplotno prehodnost neprosojnih delov toplotnega ovoja stavbe, obvezna je vgradnja energijsko učinkovitih sistemov prezračevanja prostorov z vračanjem toplote odpadnega zraka in vgradnja sodobnih generatorjev toplote in hladu ter naprav z visoko energijsko učinkovitostjo. Poleg tega je obvezen tudi preizkus zrakotesnosti stavbe. Najmanj 50 odstotkov letne dovedene energije za delovanje stavbe mora biti pokritih iz obnovljivih virov energije.

Višina spodbude tako lahko znaša največ 400 evrov na kvadratni meter neto ogrevane in prezračevane površine stavbe, če je ta pretežno zgrajena iz lesa in toplotno izolirana z najmanj 75-odstotnim volumskim deležem toplotno izolacijskih materialov naravnega izvora.

Dodatna nepovratna finančna spodbuda pa je dodeljena v primeru vgradnje lesenega zunanjega stavbnega pohištva v višini 50 evrov na kvadratni meter vgrajenega lesenega zunanjega stavbnega pohištva, če pa je na več kot polovici površine neprosojnega dela fasadnega ovoja stavbe vgrajena masivna lesena fasadna obloga, je dodatna spodbuda dodeljena v višini 10 evrov na kvadratni meter neto ogrevane površine stavbe.