Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je dejal, da bodo skušali zagotoviti tudi, da bi mestni občini Ljubljana in Maribor nekatere korake v tej smeri naredili sami. Ker bo za sanacijo potreben tudi denar, z vlado že potekajo dogovori o spremembi uredbe o okoljski dajatvi za CO2, v načrtu pa je tudi uvedba dajatve za obremenitev okolja, ki jo povzročajo motorna pogonska goriva, je dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje Zoran Kus. Ker so bile tovrstne dajatve zadnja leta izločene, bo z njeno uvedbo Slovenija lahko dokupila emisijske pravice za CO2 ter zagotovila sredstva za izvajanje ukrepov za zmanjšanje količine delcev, morda tudi za subvencije za nakupe do okolja prijaznih vozil.

Dodal je, da je treba govoriti o dveh zadevah, to so toplogredni plini in problem kakovosti zunanjega zraka, predvsem delcev PM10. Lani sta bila sprejeta operativna programa za toplogredne pline in za delce, urad za podnebne spremembe, ki ga vodi Jernej Stritih, pa že preverja uresničevanje ukrepov. Lansko preverjanje je pokazalo, da se od 25 predvidenih ukrepov učinkovito izvaja le deset.

Za emisijske dajatve manj kot 80 milijonov evrov?
Tajda Mekinda Majaron iz Agencije za okolje je pojasnila, da je največji krivec za emisije v zraku prav transport, ki se je od izhodiščnega leta 1986 povečal za kar 200 odstotkov, v ostalih sektorjih pa se emisije večinoma nižajo. Največjo rast prometa so ugotovili v letih 2006, 2007, 2008, ko smo po besedah Kusa imeli zelo poceni pogonska goriva z izjemno nizkimi trošarinami in so iz sosednjih držav bencin hodili kupovat k nam. Res je, da se je s tem v proračun nateklo več denarja, a se emisije po konvenciji Združenih narodov štejejo k državi, v kateri so bila kupljena pogonska goriva, zato bomo morali več odšteti za emisijske kupone.

Lani so se, tudi zaradi gospodarske krize, emisije precej zmanjšale, natančnih številk, pa za zdaj še niso predstavili. Optimistične napovedi pravijo, da bi lahko za emisijske kupone odšteli do štirikrat ali petkrat manj, od napovedanih 80 milijonov evrov.

In kakšni bi lahko bili konkretni ukrepi?
Kus odgovarja, da bo treba zmanjšati promet, na kar vpliva tudi cena pogonskih goriv in kar se je lani delno že zgodilo, saj je tudi bencinskega turizma zdaj manj. Poleg cenovne politike je mogoče uvesti tudi številne ukrepe, ki so vezani na prašne delce, na primer zmanjševanje hitrosti na obvoznicah, uvedba drugačnih pnevmatik, polivanje cest, da se prašni delci ne bi dvigali. Čim prej je treba vzpostaviti javni mestni potniški promet, omogočiti rumene pasove, na katerih bodo res samo avtobusi, za mesta urediti parkirišča p+r, da se ljudje v središče pripeljejo z javnim prevozom. Velike tovore je treba preusmeriti na železnice in osebni prevoz, kadar gre za primestne proge, je našteval Kus.

Onesnaženje problem že desetletja
O onesnaženju zraka govorimo že desetletja, in čeprav se je ta v Sloveniji v tem času nekoliko izboljšala, pa se zadnje čase pojavlja predvsem problematika koncentracije nevarnih trdih delcev v zraku, ki ji strokovno označujemo z PM10. Gre za delce, ki jih v zrak večinoma spuščajo industrija, promet in ogrevanje v gospodinjstvih, povzročajo pa lahko tudi resne zdravstvene težave.

Koncentracija delcev v zraku po državi je prevelika
Na kakovost zraka v Sloveniji po podatkih Agencije RS za okolje najbolj vplivajo emisije v zrak v sami državi, delno pa so tudi posledica transporta onesnaženosti zraka čez meje. Arso izvaja letne preglede zraka, na skupaj 18 merilnih mestih po državi pa merijo onesnaženosti zraka z delci.

Koncentracije delcev PM10 so v letu 2008 presegle dovoljeno letno število prekoračitev na vseh mestnih merilnih mestih ter v Rakičanu pri Murski Soboti, povsod drugod pa so prekoračile zgornji ocenjevalni prag.

Država se mora začeti resno spopadati s to problematiko. Dobili smo tudi že opozorilo Evropske komisije, ki je proti Sloveniji in devetim drugim evropskim državam konec januarja sprožil postopek, ker je država zamudila rok za oddajo programov za zmanjšanje koncentracije mejnih vrednosti trdih delcev v zraku.

Delci prodrejo globoko v pljuča
Stanje je resno, saj gre tudi za zdravje prebivalstva. V zadnjem desetletju je večina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problematiko zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcev prašnim delcem, manjšim od 10 µm (PM10), pa tudi delcem, manjšim od 2,5 µm (PM2.5), ki prodrejo globoko v pljuča oziroma v pljučne mešičke, piše v študiji IVZ-ja.

Tako so ugotovili, da delci na mestu vstopa v telo povzročajo vnetje in prispevajo k nastanku kronične obstruktivne pljučne bolezni. Pri astmatikih poslabšajo bolezenske znake in sprožijo napad, povečajo pa tudi umrljivost ter sprejeme v bolnišnico pri bolnikih z boleznimi dihal, srca in ožilja.

Delci povzročajo tudi motnje v frekvenci srca in vnetje v srčni mišici, kar vodi v srčno popuščanje. Prav tako pospešujejo nastanek arteroskleroze. Dolgotrajna izpostavljenost tem delcem pa povzroča povečano umrljivost za kardiovaskularnimi boleznimi.

Če bi povprečna letna vrednost delcev PM10 znašala le 20 (oziroma 10) µg/m3, bi zaradi tega umrlo 66 prebivalcev Ljubljane (oziroma 106) in 48 prebivalcev Celja (oziroma 76) manj.