Ameriški gasilci se vsako leto teže spopadajo z uničujočimi požari v divjini. Foto: Reuters
Ameriški gasilci se vsako leto teže spopadajo z uničujočimi požari v divjini. Foto: Reuters
Divji požari, kot ta na sliki, vse bolj ogrožajo tudi velemesta. Lansko jesen je tako gorel tudi Malibu. Foto: Reuters

S podnebnimi spremembami se ameriški zahod vsako leto bolj bojuje s sušo, ki terja visok davek - požari so vsako sezono večji, bolj uničujoči in težje ukrotljivi.

"Vse bolj suho okolje presega naše zmožnosti nadziranja velikih požarov, ki gorijo vse poletje," opozarja George Weldon, strokovnjak na tem področju, ki skrbi za gozdove v Montani.

Požari kot posledica globalnega segrevanja
Klimatski modeli kažejo vse toplejši ameriški zahod, kjer se sneg z gora topi prej, sušni pogoji pa trajajo dlje, kar ustvarja idealne pogoje za požare, ki podirajo vse rekorde obsega in intenzivnosti. Leta 2006 je Scrippsov inštitut za oceanografijo objavil raziskavo o povezavi med globalnim segrevanjem in slabšanjem položaja gozdnih požarov na zahodu ZDA. Istega leta so Američani zabeležili rekord v požgani površini.

Lansko leto je v ZDA zaradi požarov zgorelo skoraj 40.000 kvadratnih kilometrov površine - od tega kar 75 odstotkov na zahodu, pri čemer so prednjačili Idaho, Kalifornija in Nevada. Naj spomnimo samo na jesenski požar v okolici Los Angelesa, ki je resno ogrozil tudi zvezdniški Malibu.

Turisti bežijo iz parkov
Zloglasni ameriški požari vsako leto terjajo na stotine domov, nekaj deset življenj in na milijone dolarjev škode. In v čisto praktičnem smislu tudi za Slovence, ki radi potujemo v te kraje: zaradi požarov morajo lokalne oblasti pogosto zapreti priljubljene ameriške nacionalne parke, tako da so oškodovani tudi turisti.

Tako so ta mesec denimo že morali preusmeriti turiste iz Grand Canyona.

K. S.