Minister za okolje in prostor Uroš Brežan je na novinarski konferenci pojasnil, da je okoljsko ministrstvo izvedlo presojo vplivov na okolje za podaljšanje življenjske dobe jedrske elektrarne Krško (NEK) za dvajset let, to je do leta 2043.

"Navodila za izvedbo presoje vplivov na okolje za podaljšanje življenjske dobe NEK-a je pripravila mednarodna delovna skupina kar tridesetih držav, ki sta jo vodili Nemčija in Velika Britanija. Ta skupina je bila ustanovljena v času, ko je Slovenija predsedovala konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje. Skupina je obravnavala vse možne pravne in vsebinske situacije ter občutljivo razmerje med okoljskimi presojami, ki vključujejo varnost in upravljanje za zagotavljanje vseh tehničnih vidikov varnosti. Z izvedbo presoje vplivov na okolje, h kateri so pozivale tudi nevladne organizacije, je Slovenija ravnala skladno z mednarodnimi, evropskimi in pa slovenskimi predpisi," je dejal Brežan.

"Kontekst te zgodbe je, da smo tukaj s konvencijo o čezmejnih vplivih na okolje in najnovejšimi navodili Združenih narodov za okoljske presoje v zvezi s podaljšanjem življenjske dobe, saj so v čezmejnem posvetovanju sodelovale vse štiri sosednje države in tudi Nemčija," je dodal in opomnil na pomembno vlogo nevladnih organizacij pri presoji.

"Spodbudila nas je tožba nevladnih organizacij v Sloveniji, s katero so zahtevale odpravo odločitve Arsa, da za podaljšanje življenjske dobe ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. Posledično je potem Arso izdal novo odločitev, da bi podaljšanje življenjske dobe NEK-a lahko imelo pomembne vplive na okolje in jih je treba proučiti v poročilu o vplivih na okolje," je dejal Brežan.

Arso, kot je dejal minister za okolje, je presojal vplive na okolje, kot so potresna varnost, verjetnosti okoljske nesreče, odpornost proti podnebnim spremembam in zunanjim dejavnikom in vpliv na vode v luči segrevanja vodotokov v vzhodnem delu Slovenije ter glede varnega obratovanja.

"Okoljevarstveno soglasje ugotavlja, da je jedrska elektrarna pripravila program ukrepov za zagotavljanje jedrske varnosti in je izvedla vrsto velikih investicij za izboljšanje varnosti," je še dejal Brežan ter poudaril, da uprava za jedrsko varnost že ves čas obratovanja izvaja redne periodične varnostne preglede vsakih deset let, ki se nato končajo z upravno odločbo o jedrski varnosti.

"Uprava za jedrsko varnost redno nadzira, kako NEK upošteva tudi vsa mednarodna priporočila in izvaja izboljšave, ter ugotavlja, da je jedrska elektrarna v tehničnem stanju, ki omogoča, da ni varnostnih tveganj med normalnim obratovanjem," je še pojasnil Brežan.

Kumer: To je ključni mejnik

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer pa je povedal, da je to eden ključnih mejnikov za podaljšanje delovanja NEK-a, ni pa to še zadnji mejnik.

"Še posebej nam je pomembno, da se naredi tehnološka nadgradnja suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva z varnostnim predznakom, da se izvaja monitoring še naprej tako uspešno in tako kvalitetno, kot se dogaja zdaj, da se vsakih deset let še naprej izvaja varnostni pregled v luči zaostrenih energetskih razmer, ki smo jim priča še posebej v Evropi," je dejal Kumer in dodal, da je to zelo jasen signal, da imamo v Sloveniji energetske razmere pod nadzorom ter da je v luči naslednje zime zelo pomembno, da se konec letošnjega leta ne bo končala NEK-ova življenjska doba.

Rožman: Fizične in tehnološke nadgradnje niso potrebne

Predsednik uprave NEK-a Stanislav Rožman pa je povedal, da jih še posebej veseli, da je bil celoten postopek lahko izpeljan v relativno kratkem času.

"Ne glede na celotno zahtevnost ima jedrska elektrarna Krško pred sabo za izpolnit še nekaj pogojev, vendar so vsi postopki praktično v zaključni fazi. Sem spada dokončanje zakonsko predpisanega periodičnega varnostnega pregleda, to je desetletni pregled, ki je v zaključni fazi," je dejal.

Rožman je še pojasnil, da periodični pregled ni pokazal potreb po fizičnih ali tehnoloških nadgradnjah.

"Drugi postopek, ki še ni v celoti zaključen, je prenos iztrošenega jedrskega goriva v novo imenovano suho skladišče. Sam objekt je končan, začenja se testiranje samega postopka, sam prenos se bo začel nekje marca in bo zaključen na sredini leta. S tem bodo izpolnjeni vsi predpisani pogoji oziroma realizirane vse odločbe, ki so jih izdali upravni organi v povezavi s podaljšanjem obratovanja NEK-a," je še dejal.

Sodelovali tudi avstrijski strokovnjaki

Glede pomislekov Avstrije, med drugim v povezavi s potresno varnostjo, je minister povedal, da je bila avstrijska stran močno vključena v proces, vključeni so bili avstrijski strokovnjaki s tega področja, v Gradcu so pripravili tudi javni posvet. "V okviru tega postopka nam je na strokovni ravni uspelo odgovoriti na vse pomisleke, ki smo jih od Avstrije dobili," je zagotovil Brežan.

Vodja sektorja za okoljske presoje na ministrstvu za okolje in prostor Vesna Kolar Planinšič je povedala, da so se v okviru postopka s potresno varnostjo veliko ukvarjali in ugotovili, da je bila elektrarna že v fazi gradnje "grajena dokaj potresno varno" in ves čas ustrezno nadgrajevana. Po njenih besedah je drugi periodični varnostni pregled uprave za jedrsko varnost, ki so ga v postopku tudi upoštevali, pokazal, da je elektrarna potresno varna.

"Skrbi v Avstriji smo razumeli. Lokacija je na potresnem območju, zaradi česar so bili preračunani vsi pospeški. Ob vlaganjih in nadgradnjah notranjih elementov je bilo ugotovljeno, da jedrska elektrarna prenese tudi velike potrese," je povedala Kolar Planinšič. Kot je na novinarsko vprašanje dodala, bi nas "moralo začeti skrbeti" pri potresu nad 7. stopnjo.

Po njenih besedah se je to izkazalo tudi ob zadnjih potresih v Zagrebu in Petrinji na Hrvaškem, ob katerih se je elektrarna izključila in ni utrpela nobenih poškodb. Tudi nova študija, ki je bila sicer naročena za morebitni drugi blok jedrske elektrarne, je ugotovila, da ni potresnih tveganj, je dejala Kolar Planinšič.

NEK pripravljen do leta 2043

Tokratni remont krške jedrske elektrarne je bil zadnji v prvotno načrtovani 40-letni obratovalni dobi elektrarne. Ta je zdaj tehnološko pripravljena na dolgoročno obratovanje do leta 2043. Po končanih tehnoloških posodobitvah izpolnjuje tudi merila, ki jih za dolgoročno obratovanje jedrskih elektrarn opredeljuje taksonomija Evropske unije.

Letos bodo v elektrarni končali tudi tretji občasni varnostni pregled, s katerim Uprava RS za jedrsko varnost preveri, ali je elektrarna sposobna varno obratovati naslednjih deset let.