Se Evropejci upravičeno bojimo gensko spremenjene hrane ali ji delamo krivico?

Mnenja strokovnjakov so različna. Borut Bohanec je predstavnik skupine slovenskih znanstvenikov, ki so navdušeni nad rezultati genske tehnologije. Ta kmetijstvu prinaša manjšo porabo pesticidov, kar pomeni cenejšo, do okolja in zdravja prijaznejšo pridelavo, sodobnejše sorte rastlin, omogoča pridelavo korenčka proti osteoporozi, krompir, ki ne potemni, ali jabolka, katerih krhlji ne porjavijo, ječmen, ki varuje pred rakom debelega črevesa, arašide brez alergenov in med drugim tudi pridelavo rastlin, odpornih proti suši.

Bohanec: Te rastline so izjemno varne
"Več kot 2.000 študij obstaja, ki trdijo, da so te gensko spremenjene rastline izjemno varne, da v vseh 20 letih pridelave ni bilo ene same težave z njimi, in če kdo trdi, da to ni res, verjetno trdi zato, ker si nič ni prebral," je prepričan Bohanec.

Puc: Dolgoročnih posledic še ne poznamo
V primerjavi s koristmi, ki jih gensko spremenjene rastline izkažejo v nadzorovanih pogojih v laboratoriju, pa je gojenje gensko spremenjenih kmetijskih rastlin v okolju bolj tvegano in odločitve Slovenije proti GSO niso samo politična drža, pač pa v postopkih odobritve gensko spremenjenih rastlin ne dobijo vedno prepričljivih odgovorov o vseh dolgoročnih posledicah, te pa so nepričakovane in tudi negativne, pojasnjuje Renata Puc iz uprave za varno hrano.

"Na začetku, ko začnemo pridelovati gensko spremenjeno rastlino, odporno proti kateremu koli herbicidu, je to koristno za proizvajalca in za tistega, ki tako gensko spremenjeno seme prodaja, ker ga proda po višji ceni kot konvencionalno seme. Pridelovalec to nekaj časa s koristjo uporablja, potem sledi rezistenca plevelov. En tak primer (od 14 v Ameriki) je PalmerAmarant, zraste do kolen visoko, odporen je proti herbicidom, sčasoma jih potrebujemo vedno več in njihove koktajle, ko to ne gre več, sledi selitev pridelave na drugo njivo. Ne verjamem, da si kaj takega v Sloveniji lahko privoščimo. Druga posledica je rezistenca insektov. Tretja stvar je križanje z divjimi sorodniki v naravi. To se je zgodilo pred kratkim v Španiji, ko so ugotovili, da se divji sorodnik križa z edino gensko spremenjeno koruzo, ki ima dovoljenje za pridelavo v Evropi, s koruzo MON 810, odporno proti koruzni vešči, zato so trenutno prepovedani tako pridelava MON 810 kot tudi poljski poskusi," je dejala Puceva.

Evropska poslanca Igor Šoltes iz Stranke zelenih in Franc Bogovič iz Evropske ljudske stranke sta do gensko spremenjenih organizmov zadržana.

"Vedno je pri teh tudi znanstvenih odkritjih velika težava, ko se ta začnejo zlorabljati, ko postanejo orodje za kovanje dobička v škodo potrošnika," je dejal Šoltes.

"Bojazni so lahko predvsem na polju biodiverzitete, prenosa genov, posledice so lahko tudi na dolgi rok vidne, pa jih mogoče danes še ne vidimo," pa je prepričan Bogovič.

Širjenje gensko spremenjenih organizmov pa bi lahko kmetom tudi odvzelo nadzor nad semeni in jih pahnilo v odvisnost od peščice multinacionalnih agrokemičnih podjetij, ki bi semena patentirala in jih zaščitila kot intelektualno lastnino.

Jernejka Drolec, Radio Slovenija