Prve gensko spremenjene rastline so bile na trg uvedene pred 20 leti in po vsakoletni rasti je leta 2014 površina, posejana z gensko spremenjenimi organizmi (GSO), merila 181,5 milijona hektarjev. Gre za površino, enako štirikratniku ozemlja Švedske.

Lani pa je površina, namenjena sejanju gensko spremenjenih rastlin po navedbah organizacije ISAAA, ki skrbi za spodbujanje tovrstnih poljščin, upadla za odstotek. Kot glavni razlog so navedli strmoglavljenje cen surovin, zlasti koruze in bombaža, zato so prepričani, da se bo trend rasti nadaljeval, ko bodo cene znova začele rasti.

In če je na eni strani do GSO-ja močan odpor v Evropi, zlasti zaradi različnih mnenj o morebitnih negativnih posledicah za naravo in človeštvo, pa so jim nekatere države močno naklonjene. Poleg ZDA, ki so vodilna proizvajalka gensko spremenjenih organizmov, so tukaj še Brazilija, Argentina, Indija, Kitajska, Čile in Južnoafriška republika. Te so skupaj z ZDA lani proizvedle skoraj polovico vseh gensko spremenjenih posevkov.

Po letih zavračanja so kitajske oblasti popustile
Kitajska pa bo očitno v prihodnje postala še pomembnejša proizvajalka. Po desetletju trmastega zavračanja uvedbe tovrstnih poljščin naj bi največje azijsko gospodarstvo v naslednjih petih letih pospešeno začelo saditi gensko spremenjene rastline.

Trenutno je na Kitajskem mogoče gojiti le tip gensko spremenjenega bombaža in papaje, ki sta odporna proti virusom. Dovoljen je tudi uvoz gensko spremenjene soje, koruze, bombaža, oljne ogrščice in sladkorne pese. Ti posevki so lahko namenjeni ali uporabi v procesirani hrani ali kot surovina.

Po navedbah visokega uradnika na kitajskem ministrstvu za kmetijstvo Liao Šijuana je Peking odločen, da bo država v prihodnje pospešeno razvijala proti škodljivcem odporna bombaž in koruzo. V naslednjem petletnem gospodarskem načrtu pa bodo prav tako nadaljevali raziskave gensko spremenjenega riža in žita.