V drugi polovici leta 2020 je prišlo do pomembnih odločitev, saj je gradbeni inšpektor konec septembra odredil, da mora Kemis v 360 dneh od vročitve odločbe na lastne stroške odstraniti nezakonito zgrajene dele objekta A reciklažnega skladiščno-predelovalnega poslovnega centra na Vrhniki, so sporočili z Občine Vrhnika.

Sorodna novica Kemis na Vrhniki ne bo več sprejemal novih nevarnih odpadkov

Gre za glavni objekt, ki je bil obnovljen oz. na novo zgrajen po požaru leta 2017. Obenem Kemis v njej po navedbah občine ne sme izvajati dejavnosti.

Zapleteni postopki na inšpektoratu

Vrhniška občina je zapisala, da se zoper delno odločbo inšpektorja ni pritožila, ker je ta jasno navedla, da se v celotnem objektu Kemisa ne sme izvajati poslovne dejavnosti, odstranijo pa se tisti deli, ki so bili po požaru na novo zgrajeni.

Se je pa zoper to delno odločbo po pojasnilih občine pritožil Kemis. Ministrstvo za okolje in prostor je Kemisovo pritožbo v večinskem delu zavrnilo, ugodilo pa ji je v delu, kjer je Kemis zatrjeval, da je bil objekt A po požaru le delno rekonstruiran in zato svojo dejavnost še naprej lahko izvaja v manjšem delu objekta, ki ga ni treba porušiti.

Tudi zoper takšno odločbo je Kemis po pojasnilih vrhniške občine vložil tožbo na upravno sodišče in hkrati zahteval tudi izdajo začasne odredbe, s katero bi se družbi dovolilo izvajanje dejavnosti v celotnem objektu vse do izdaje končne sodbe. Upravno sodišče je Kemisov zahtevek s sklepom že zavrnilo.

Zoper spremembo odločbe je tožbo vložila tudi Občina Vrhnika z zahtevkom, da se potrdita pravilnost in ustreznost prvostopenjske odločbe gradbenega inšpektorja. O tožbenih zahtevkih Kemisa in tudi vrhniške občine bo sodišče najbrž odločalo letos, so navedli na občini.

Cukjati: Kemis še vedno deluje nezakonito

Pri tem pa ugotavljajo, da Kemis izvaja poslovne dejavnosti, ki se nanašajo na skladiščenje in predelavo na novo dostavljenih odpadkov, pri čemer se po njihovih navedbah za neresnična izkazujejo Kemisova zagotovila o tem, da naj bi v objektu predeloval samo odpadke, ki so se na dan izreka odločbe gradbenega inšpektorja nahajali v njem. O tem priča tudi sodelovanje Kemisa pri postopkih javnih naročil, kar je razvidno iz javno dostopnih podatkov in objav, so zapisali na občini.

Vrhniški župan Danijel Cukjati je Kemis pozval, naj preneha nezakonito delovati na območju občine in tako spoštuje odločitve pristojnih organov in sodišč. "Gre za temeljno spoštovanje slovenskega pravnega reda, zato bomo z opozarjanjem na nepravilnosti delovanja družbe Kemis vztrajali," je napovedal.

Kemis: Imamo enega najbolj urejenih obratov za ravnanje z odpadki

V Kemisu so se na izjave vrhniške občine že odzvali. V sporočilu za javnost so zapisali, da spoštujejo zadnjo odločbo ministrstva s 24. novembra, s katero je delno ugodil Kemisovi pritožbi. Z njo je ministrstvo po prepričanju Kemisa nedvoumno odločilo, da del objekta A ni prepoznan kot nelegalna gradnja, in potrdilo, da družba v tem delu lahko nadaljuje izvajanje svoje dejavnosti odstranjevanje določenih vrst nevarnih odpadkov – nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, odpadnih sijalk, odpadnih baterij in tekočih odpadkov.

"Kemis posluje varno in v skladu s slovenskim pravnim redom, pri delovanju pa spoštujemo odločbe uradnih institucij. V zadnjih dveh letih smo imeli več pregledov tako Inšpektorata RS za okolje in prostor kot tudi Inšpekcije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – vsi so potrdili, da Kemis posluje varno za okolje in ljudi," je navedel direktor Kemisa Boštjan Šimenc.

Sorodna novica Požar v Kemisu: V potoku Tojnica "pomrlo vse"; vzrok požara še ni znan

V družbi so še enkrat zagotovili, da je Kemis med najvarnejšimi in najbolje opremljenimi objekti za ravnanje z odpadki, ne le v Sloveniji, temveč tudi širše. Varnostna in tehnološka oprema, ki jo je Kemis v postopku sanacije namestil na območju podjetja, po pojasnilih družbe presega vse predpisane standarde in normative ter spada v sam svetovni vrh. V prenovo po požaru leta 2017 so vložili 6,5 milijona evrov lastnih sredstev, od tega več kot milijon v nadgradnjo požarne varnosti.

Vnovič pa so v Kemisu poudarili tudi, da bi Slovenija z onemogočenjem poslovanja Kemisa ostala brez enega najbolj urejenih objektov za ravnanje z odpadki, zaprtje pa bi lahko prispevalo k uporabi za okolje nevarnih rešitev ravnanja z nevarnimi odpadki, kot so črna odlagališča, izlivanje v kanalizacijo idr.

Obenem bi monopolni položaj na trgu, kjer je poleg Kemisa večji ponudnik teh storitev le še družba Saubermacher Slovenija, po prepričanju družbe lahko vodil k višjim cenam upravljanja odpadkov, kar bi najbolj prizadelo mala in srednje velika podjetja ter tudi gospodinjstva.