Drava ima na vtoku v Slovenijo pretok okrog 1700 m3/s, za petek - predvidoma okrog poldneva - pa je predviden povečan pretok reke iz Avstrije med 1800 m3/s in 2000 m3/s, kar bi po opozorilih hidrologov že lahko prineslo težave.

V Dravogradu so tako že začeli deliti protipoplavne vreče, zaradi povečanja pretoka Drave pa se je aktiviral štab dravograjske civilne zaščite.

Tri kritične točke na Dravi
Tehnični direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Andrej Tumpej je sicer zatrdil, da za zdaj ne kaže, da bi danes reka že lahko kje prestopila svoje bregove. Predvidoma v petek pa bi lahko prišlo do razlivanj, še posebej na kritičnih točkah.

Prva kritična točka je Dravograd, če bo velik dotok Meže, kot se je to zgodilo ob katastrofalnih poplavah pred dvema letoma. Druga kritična točka je jez Melje, kjer se gradi protipoplavni nasip. "Tam bi se lahko zgodilo, da se ob nadaljnjem višanju vode poruši del zgrajenega nasipa ali se ga vsaj pošteno razmoči," je pojasnil. Zadnja kritična točka pred mejo s Hrvaško pa je pod jezom Markovci.

Po besedah Tumpeja so razmere danes sicer drugačne kot pred dvema letoma, saj se ljudi mnogo bolj opozarja na morebitno nevarnost, elektrarne tako na slovenski kot avstrijski strani so predhodno izpraznile svoja zajetja, dodatno zavetje nudi protipoplavni nasip v Melju. "Ljudje morajo spremljati medije, ker pri zadnjih poplavah, še posebej v Spodnjem Podravju, precej ljudi ni umaknilo svojega imetja, ko bi ga še imeli čas, saj niso verjeli, da bi voda lahko prišla do njih," je dodal.

Za primerjavo - ob poplavah leta 2012 je pretok Drave v okolici Maribora znašal 2.900 kubičnih metrov na sekundo, južno od Ptuja pa tudi nad 3.100 kubičnih metrov pretoka vode na sekundo.

Narasle bodo tudi kraške reke
Tudi noč na petek bo sicer deževna, vmes pa so možne nevihte in močnejši nalivi, opozarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso).

Ob nadaljnjem deževju z možnimi močnejšimi lokalnimi nalivi lahko danes zvečer še narastejo manjše reke in zaledne vode na območjih osrednje in severne Slovenije, zlasti reke s povirji v Kamniško-Savinjskih Alpah, Koroškem, Zasavju, Posavju ter na Notranjskem in Dolenjskem, so zapisali na agenciji in dodali, da se bodo visokovodne razmere po državi nadaljevale tudi v petek in soboto, ko bodo narasle tudi kraške reke.

Tudi gladina morja bo ob večerni in jutranji plimi povišana. Ob tem lahko morje na mareografski postaji Koper preseže višino 300 centimetrov in poplavi nižje dele obale, so še dodali na Arsu.

Iz rdeče v oranžno
Stopnja vremenske ogroženosti je zdaj znižana na oranžno, ker padavine ne bodo tako intenzivne, bo pa njihova količina še vedno velika, okoli 150 litrov na kvadratni meter, je pojasnil vremenoslovec Brane Gregorčič in dodal, da bo nehalo deževati šele v soboto popoldne. Do takrat pričakujejo v zahodni in osrednji Sloveniji še od 100 do 150 litrov dežja na kvadratni meter, danes pa so mogoče tudi nevihte s kratkotrajnimi, a močnejšimi nalivi.

Zato je treba še vedno previdno spremljati dogajanje in opozorila, poudarja Gregorčič, hidrolog Nejc Pogačnik pa dodaja, da je labilnost ozračja velika, zato se še vedno lahko pojavijo krajevni nalivi ter povzročijo porast rek in hudournikov.

Na Škofjeloškem prekuhavanje vode
Dež je v noči na četrtek sicer povzročil nekaj naraslih voda. Na Gorenjskem so morali gasilci črpati vodo iz nekaj kleti, na Škofjeloškem imajo težave tudi z vodo iz vodovoda - treba jo je prekuhavati.

V Posočju so hudourniki poplavili več hiš in celo novogoriški gasilski dom. Narasla reka Bača je skoraj uničila nasip s krajevno cesto in železniški most, ki ju je načela že povodenj pred dvema tednoma. Železniški promet skozi Baško grapo je ustavljen, neprevozna je tudi ena od krajevnih cest.